ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI PRI OPRAVLJANJU DELA NA ZAHTEVOĐOKIĆ, IGOR (Avtor) Franca, Valentina (Mentor) delavecdelo na zahtevospletna platformaatipične oblike delasocialna varnostsocialna zavarovanjaZ obdobjem digitalizacije so se začele pojavljati tudi nove oblike dela. V tujini in tudi pri nas so vse bolj zanimiva predvsem dela prek tako imenovanih spletnih platform, ko praviloma ustvarjalec spletne platforme poveže naročnika dela in izvajalca dela. Pri tovrstnih oblikah dela naj bi šlo bolj za priložnostno oziroma popoldansko delo, s katerim si lahko posameznik izboljša finančni položaj, a raziskave kažejo, da takšna oblika dela zavzema vse večji delež v delovnopravnih razmerjih, kar pomeni, da je vse več osebam tovrstna oblika dela primarni oziroma edini vir dohodka. Takšen delavec si ne more privoščiti, da bi delo odklonil, hkrati pa ni deležen ustrezne socialne varnosti in socialnih zavarovanj, saj so po sedanji zakonodaji večine socialnih zavarovanj deležni le delavci, ki so zaposleni v eni izmed formalnih oblik dela (delovno razmerje, civilne pogodbe). V diplomskem delu je predstavljeno delo na zahtevo kot ena izmed najbolj rastočih atipičnih oblik dela. Z metodo analize sekundarnih podatkov so predstavljene tudi pomanjkljivosti v zakonih, ki urejajo socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, v povezavi z delom na zahtevo. Delavci, ki opravljajo delo na zahtevo, niso deležni zadovoljive socialne varnosti ne v Sloveniji ne v Evropski uniji. Čeprav se tako Evropska unija kot tudi države članice zavedajo težave nezadostne socialne varnosti delavcev, ki opravljajo delo na zahtevo, pa zadeva še zdaleč ni primerno zakonsko urejena. Ključne težave so še vedno glede klasifikacije dela na zahtevo in glede primerne umestitve dela na zahtevo v obstoječe zakone, ki urejajo socialna zavarovanja.20202020-04-29 12:45:01Diplomsko delo/naloga115930sl