<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115397"><dc:title>Uporaba meduznega mukusa v procesih dekontaminacije vode</dc:title><dc:creator>Lengar,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotter,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska biotehnologija</dc:subject><dc:subject>meduze</dc:subject><dc:subject>Rhizostoma pulmo</dc:subject><dc:subject>mukus</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:description>Globalno segrevanje ozračja ustvarja pogoje, primerne za življenje meduz. Po vsem svetu prihaja do množičnih pojavljanj meduz oziroma tako imenovanega cvetenja. Slednje ima številne negativne vplive na človeka. Meduze povzročajo gospodarsko škodo na področju turizma, ribolova, ribogojstva in mašijo hladilne sisteme jedrskih elektrarn. Zaradi naštetih vzrokov se iščejo novi načini uporabe meduzne biomase. Veliko uporabnost kaže mukus meduz, ki je glikoproteinski polimer. V magistrskem delu smo proučevali mukus meduz Rhizostoma pulmo. Opisali smo njegove lastnosti in preverili možnost uporabe mukusa kot flokulanta v procesih čiščenja z mikroplastiko kontaminirane vode. Preverili smo tudi sposobnost vezave različnih vrst mikroplastike in dejavnikov, ki vplivajo na razgradnjo mukusa. Ugotovili smo, da ima mukus sposobnost vezave delcev polistirena. Ne veže pa delcev polietilena. Vezava delcev je povečala strukturiranost mukusa, kar se je odražalo v povečani viskoznosti. Kemijsko razgrajen mukus ni bil sposoben vezave delcev. Mukus pri naših pogojih gojenja ni bil mikrobno razgradljiv.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Lengar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-26 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115397</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
