Perspektiva poklicnega profila in poklicnih kompetenc naravovarstvenega tehnikaSajovic, Alenka (Avtor) Vrhovšek, Danijel (Mentor) Kolnik, Karmen (Komentor) varstvo naravepoklicno izobraževanjesrednje šolenaravovarstveni tehnikpoklicne kompetencedružbene potrebezaposlovanjepraktični poukmetodikaSlovenijadisertacijeV doktorski disertaciji ugotavljamo perspektivo novega srednje strokovnega izobraževalnega programa 'naravovarstveni tehnik' z vidika družbenih potreb kot tudi z vidika zaposlitvenih možnosti. Raziskovalno delo obsega tri dele. V prvem delu odgovarjamo na raziskovalna vprašanja - katere poklicne profile s področja varstva narave potrebujemo; katere delovne naloge, aktivnosti naj bi dijaki, ki zaključijo program naravovarstveni tehnik izvajali ter katere so tiste generične in poklicno specifične kompetence, ki so nujno potrebne za uspešno usposobljenost za delo na področju varstva narave. V drugem delu ugotavljamo, katere izmed teh generičnih in poklicno specifičnih kompetenc so dijaki prve generacije (2008/09-2011/12) v programu naravovarstveni tehnik razvijali in urili pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom (PUD). V prvem delu kvalitativne raziskave ugotavljamo, da naravovarstvena stroka prepoznava družbene potrebe po poklicno strokovnih profilih s področja varstva narave, in sicer ugotavljamo, da se potrebe kažejo na področju naravovarstvenega nadzora, ki je trenutno v Sloveniji v nezadovoljivem položaju, po negovalcih in vzdrževalcih naravne in kulturne krajine ter parkovne infrastrukture in po interpretatorjih, informatorjih in naravovarstvenih vodnikih znotraj zavarovanih območij. Vendar naravovarstvena stroka izpostavlja, da je kljub družbenim potrebam po poklicnih profilih s področja varstva narave zaposlitvenih možnosti na tem področju malo. Model generičnih in poklicno specifičnih kompetenc obsega za poklicno strokovni profil znanja in veščine za spremljanje stanja neposredno na terenu in naravovarstveni nadzor ter obnovo, nego in vzdrževanje naravne in kulturne krajine ter parkovne infrastrukture. V kvantitativni raziskavi med dijaki prve generacije izobraževanja v programu naravovarstveni tehnik ugotavljamo, da dijaki niso razvijali in urili vrste generičnih in poklicno specifičnih kompetenc, ki jih je naravovarstvena stroka definirala za pomembne. V tretjem delu preučujemo uporabo različnih učnih metod med učitelji praktičnega pouka in ugotavljamo, da je spodbudno to, da učitelji praktičnega pouka uporabljajo raznovrstne učne metode in oblike dela, ki prispevajo k učinkovitejšemu razvijanju generičnih in poklicno specifičnih kompetenc.[A. Sajovic]20152020-04-24 21:07:58Doktorska disertacija115383sl