<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115367"><dc:title>Analiza prevoza svežega sadja in zelenjave z vidika trajnostnega razvoja</dc:title><dc:creator>Bonča,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Udovč,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rodela,	Romina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevoz</dc:subject><dc:subject>sadje</dc:subject><dc:subject>zelenjava</dc:subject><dc:subject>sveža živila</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>eksterni stroški</dc:subject><dc:subject>cene prevoza</dc:subject><dc:subject>samooskrba</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>SWOT analiza</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:description>Porast prometa s seboj prinaša tudi številne negativne vplive na okolje in družbo, ki se večinoma ne odražajo v cenah prevoza. V doktorski disertaciji smo se osredotočili na prevoz svežega sadja in zelenjave in primer navezali na Slovenijo. Namen je bil oceniti postavljanje cen preko internalizacije eksternih stroškov (ES) kot pomembnega indikatorja trajnostnega prevoza, oceniti stanje na trgu in podati možne rešitve v smeri nadaljnjega trajnostnega razvoja. Z znanstveno metodo sistematičnega pregleda literature (N=32) smo za vse oblike prevoza zbrali obsežen nabor podatkov, dobili podroben vpogled v področje izračunov ES in iskali podatek o ES/km za tovornjak. Za analizo smo izbrali 4 vrste tipičnih slovenskih pridelkov (jabolka, hruške, korenje, zelje). Metoda zbiranja sekundarnih podatkov in analiza snovnih tokov nas je privedla do podatkov o samooskrbi države, značilnostih izvoza, uvoza in transportnih potrebah od leta 2005 do 2012. Sledili sta analiza prevoza z vidika trajnostnega razvoja in primarna raziskava trga (tj. poreklo in cene pridelkov, praksa trgovcev ter zavedanje potrošnikov (N=135)), simulacija vključitve ES prevoza v cene pridelkov pa nam je omogočila internalizacijo ES (27 primerov). Nazadnje smo prevoz z internaliziranimi ES analizirali v okviru SWOT analize. Naša študija je prva, ki je za področje izračunov ES prevoza uporabila sistematični pregled literature. Ugotovili smo, da obstoječi izračuni ES nakazujejo na kompleksnost in pomanjkljivost ter potrdili, da prevoz pri uvozu pridelkov v Slovenijo ni trajnosten, internalizacija pa bi vodila v smeri trajnostnega razvoja.</dc:description><dc:publisher>[S. Bonča]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-24 18:53:23</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115367</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
