<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115338"><dc:title>Naravovarstveni vidiki urbanih gozdov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Hostnik,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>urbani gozdovi</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>naravne vrednote</dc:subject><dc:subject>funkcije gozdov</dc:subject><dc:subject>gozdni ekosistem</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>slovenska mesta</dc:subject><dc:subject>lastništvo gozdov</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z različnih vidikov obravnava stanje urbanih gozdov v Sloveniji. V prvem delu je obravnavana prepoznavnost funkcij urbanih gozdov v strateških razvojnih dokumentih in zakonodaji s podrocij prostorskega razvoja ter ohranjanja narave in gozdarstva. Drugi, obsežnejši del raziskave predstavlja primerjalna analiza urbanih gozdov šestih najvecjih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Velenja in Novega mesta. Stanje urbanih gozdov teh mest je bilo ocenjeno z vidikov nekaterih elementov biotske raznovrstnosti, lastniške strukture in pravnega statusa. Poleg tega je bila izvedena analiza prisotnosti in pomena gozdov v urbanem okolju. Vloga urbanih gozdov v strateških dokumentih je relativno dobro prepoznana, čeprav so ti največkrat obravnavani v okviru zelenih površin ali zelenih sistemov mest. Urbani gozdni ekosistemi so z vidikov drevesne sestave, zgradbe razvojnih faz in biotske raznovrstnosti razmeroma dobro ohranjeni ter primerljivi z gozdovi na lokalni in regionalni ravni. Razlikujejo se predvsem po poudarjenih socialnih vlogah in funkcijah, njihov ekonomski vidik pa je manj izražen. Gozdnatost urbanih obmocij je bistveno nižja od lokalne in regionalne ravni. Površina gozdov na prebivalca je v urbanih območjih izbranih mest od 3-krat do 30-krat nižja od slovenskega povprečja. Lastniška struktura urbanih gozdov je zaradi prevladovanja razdrobljenih zasebnih gozdov neugodna. Občine v zadnjem desetletju sicer začenjajo prepoznavati pomen urbanih gozdov, vendar razen izjem z njimi ne upravljajo prilagojeno in dolgoročno. Kljub temu urbani gozdovi še vedno predstavljajo najmanj spremenjeno naravno okolje v neposredni bližini bivališč vedno večjega števila prebivalstva. Ponujajo dobre možnosti za vzgojo in ozavešcanje javnosti, zato so v prihodnosti lahko pomemben nosilec oblikovanja odnosa do narave in naravnih vrednot.</dc:description><dc:publisher>[R. Hostnik]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2020-04-22 18:09:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>115338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>