<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115319"><dc:title>Rast dreves in struktura habitatnega tipa Prehodna barja na Pohorju</dc:title><dc:creator>Tajnikar,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levanič,	Tom	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehodna barja</dc:subject><dc:subject>naravovarstveni pomen</dc:subject><dc:subject>Pohorje</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>rastne značilnosti</dc:subject><dc:subject>zgradba sestoja</dc:subject><dc:subject>razmeščanje dreves</dc:subject><dc:subject>širine branik</dc:subject><dc:subject>dendroklimatologija</dc:subject><dc:description>Na pohorskih prehodnih barjih smo preučevali rast dreves in strukturo sestojev. Na barju Petinove jame smo postavili 4, na Klopnovrških barjih pa 5 raziskovalnih ploskev v velikosti 200 m2 . Razmere za rast so manj ugodne na barju Petinove jame, ki ima bolj ombrotrofni značaj. V bližnjem gozdu na avtomorfnih tleh smo postavili ob vsakem obravnavnem barju še po eno referenčno ploskev v velikosti 400 m2 . Drevesom na ploskvah smo popisali strukturne značilnosti in na vsaki ploskvi izvedli debelno analizo 30 dreves. Na barju Petinove jame so drevesa nižja kot na Klopnovrških barjih ter dosegajo manjše prsne premere, premere na koreninskem vratu ter manjše višinske in debelinske prirastke. Na barjanskih ploskvah je značilna šopasta razmestitev dreves, na referenčnih ploskvah pa naključna. Na barjih so bili v 19. in 20. stoletju izkopani melioracijski jarki, kar se odraža na povečanem vzniku in priraščanju dreves v letih po izkopu. Z oddaljevanjem od melioracijskih jarkov se zmanjšujejo gostota dreves, temeljnica, temeljnica koreninskega vratu, lesna zaloga, povprečni prsni premer, starost in višina dreves ter variabilnost višinske in debelinske strukture, vendar zmanjševanje večinoma ni statistično značilno. Nadzemna konkurenca nima vpliva na priraščanje dreves na barju Petinove jame, na Klopnovrških barjih pa vpliva na debelinsko in temeljnično priraščanje dreves. Za obe obravnavni barji smo izdelali kronologiji, ki se medsebojno dobro ujemata. Največji negativni vpliv na rast dreves na barjih imajo padavine v aprilu in maju. Ugotovili smo, da se struktura ter funkcije delno pa tudi površina habitatnega tipa Prehodna barja nenehno spreminjajo. Prehodna barja ogrožajo človeške aktivnosti in podnebne spremembe, saj se zaradi segrevanja ozračja intenzivneje zaraščajo, posledično pa se zmanjšuje njihova površina.</dc:description><dc:publisher>[M. Tajnikar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-22 17:12:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>115319</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
