<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115315"><dc:title>Glivni endofiti in mineralna sestava navadne pšenice (Triticum aestivum L. em Fiori &amp; Paol) in ajde (Fagopyrum spp.) v ekološki pridelavi</dc:title><dc:creator>Osterman,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Regvar,	Marjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Likar,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glivna kolonizacija</dc:subject><dc:subject>Triticum aestivum</dc:subject><dc:subject>navadna pšenica</dc:subject><dc:subject>Fagopyrum spp.</dc:subject><dc:subject>ajda</dc:subject><dc:subject>ekološka pridelava</dc:subject><dc:description>Številne raziskave kažejo pozitiven učinek glivne kolonizacije za višje rastline. Te učinke pripisujejo boljšemu privzemu hranil, boljšo odpornost rastlin na vodni stres, boljšo pridelovalno sposobnost rastlin na zbitih tleh, večjo odpornost proti boleznim. Večina dosedanjih raziskav je bila opravljena pod kontroliranimi pogoji. Zato je bil namen naše naloge preveriti kakšno je stanje na poljih v Sloveniji. Za raziskovanje smo izbrali ekološke kmetije, razpršene po vsej Sloveniji. Vzorce smo nabrali iz šestih regij: Primorska, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska in Prekmurje. Vzorce pšenice smo nabrali poleti 2014, vzorce ajde pa jeseni istega leta. Vzorce smo nabrali vedno na enak način. Rastlinam smo ocenili stopnjo glivne kolonizacije korenin, koncentracijo mineralov v zrnih in v tleh, količino rastlinam dostopnega fosforja v tleh, vsebnost organske snovi ter pH tal. Glivno kolonizacijo korenin smo potrdili pri obeh vrstah. Pri pšenici smo lahko opazovali strukture, ki so značilne za arbuskularne mikorizne glive, kot tudi strukture, ki so značilne za temno septirane endofite. Ajda je bila večinoma kolonizirana s temnoseptiranimi endofiti. Polja so dobro preskrbljena z organsko snovjo ter s fosforjem. Koncentracija mineralov v tleh in v zrnju je primerljiva z že objavljenimi raziskavami. Izmerjeni pH tal je bil rahlo višji, kot pri zadnjih meritvah v zgornjem sloju tal v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[T. Osterman]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-22 17:00:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>115315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
