<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115300"><dc:title>Primerjalna analiza formalnega in ekspertnega ocenjevanja vplivov na zrak v postopku presoje vplivov na okolje</dc:title><dc:creator>Valek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kontić,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>presoja vplivov na okolje</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje vplivov na zrak</dc:subject><dc:subject>formalno ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>ekspertno ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:subject>environmental impact assessment</dc:subject><dc:subject>air impact assessment</dc:subject><dc:subject>formal assessment</dc:subject><dc:subject>expert assessment</dc:subject><dc:subject>environmental protection</dc:subject><dc:description>vplivov na zrak uporablja poglobljen, ekspertni način ocenjevanja ali pa le ocena skladnosti z normativi brez preglednega analitičnega dela. To smo izvedli s študijo izbranih primerov, to je s podrobnejšim pregledom 28-ih poročil o vplivih na okolje, ki so bila pripravljena v okviru postopkov presoje vplivov na okolje. Uporabili smo metodi deskripcije in primerjave za ugotavljanje načina in kakovosti ocenjevanja ter statistične metode za oceno zanesljivosti napovedi in izračun odmika od referenčnih, kasneje z meritvami ugotovljenimi emisijskimi vrednostmi. Ugotovitve primerjave oziroma pregleda poročil jasno kažejo na to, da ocenjevanje vplivov na okolje na temelju ocenjevanja skladnosti z normativi kot jedro in vrednostni sistem ocenjevanja ni ustrezno in ne zagotavlja optimizacije načrtovanja, izbora najprimernejše alternative, varstva okolja in vzdržnosti. Rezultati primerjave napovedanih vrednosti emisij v zrak z naknadno izmerjenimi vrednostmi so pokazali, da so v večini poročil, v katerih je bilo napovedovanje emisij (v določenih primerih tudi imisij) v zrak izvedeno oziroma je bila primerjava mogoča, odstopanja dejanskih vrednosti od napovedanih več kot 30 % (izhodišče je bil splošni projektantski ''varnostni faktor'' 25 %). Napovedane vrednosti se tako niso izkazale kot dober in zanesljiv pokazatelj kasnejših dejanskih vrednosti emisij/imisij v zrak. Opozorili smo na nedoslednosti v izvajanju formalnega ocenjevanja vplivov na zrak in podali predloge za izboljšanje.</dc:description><dc:publisher>[K. Valek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-22 15:33:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>115300</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
