Pomladitvena ekologija sestojev črnega bora na KrasuŠivic, Sebastjan (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) pomladitvena ekologijačrni borKrasČrni bor je svoj pozitivni doprinos na kraških tleh opravil. Sestoji črnega bora so postali nestabilni in ogroženi in njihov nadaljnji razvoj v naravnejšo in stabilnejšo zgradbo je upočasnjen. Zato je potrebno te sestoje postopno spremeniti v odpornejše mešane sestoje samoniklih drevesnih vrst. Na območju Sežansko-komenskega Krasa sta bili izbrani dve lokaciji glede na terenske podobnosti. Izbrani so bili starejši sestoji črnega bora pred obnovo, kjer so bili prisotni pomladek in semenska drevesa hrasta. Raziskave so potekale v štirih sestojnih oblikah: sklenjen sestoj, vrzelast sestoj, sestojna odprtina in rob sestojne odprtine. V vsaki izmed sestojnih oblik je bila vzorčena prisotna vegetacija na za to postavljenih ploskvah. Poleg ekoloških dejavnikov in vegetacije so bila popisana tudi semenska drevesa v radiju 80 m. Rezultati so pokazali, da je v mladju prevladoval mali jesen. Ocena gostote mladja hrasta na sistematično postavljenih zeliščnih ploskvicah je znašala 0,24 osebka na m2. Največje število semenskih dreves je bilo v bližnji okolici vrzelastih sestojev, najmanj pa v okolici sestojnih odprtin. Povezava med gostoto hrastovega pomladka in številom semenskih dreves z raziskavo ni bila potrjena. Prav tako ni bilo dokazano, da večja bližina zeliščnih ploskvic semenskim drevesom vpliva na večjo gostoto hrastovega mladja. Na raziskovalnih ploskvah je bilo precej hrastovega mladja, zato mu mora biti namenjena posebno pozornost. Z ustrezno nego, zaščito in gojitvenimi ukrepi mu je potrebno pomagati in postopno oblikovati kakovostnejše in odpornejše sestoje hrasta ter avtohtonih plemenitih listavcev.[S. Šivic]20142020-04-22 14:56:53Magistrsko delo/naloga115290sl