Sestojna dinamika gozdnih rezervatov Tisovec in RepiškoBrglez, Ana (Avtor) Nagel, Thomas Andrew (Mentor) Diaci, Jurij (Komentor) gozdni rezervatiRepiškoTisovecpomlajevanjeodmrli drevesni ostankismrtnostjelkaAbies alba Mill.V gozdnem rezervatu Repiško smo leta 2014 izvedli ponovno polno premerbo drevja na trajni raziskovalni ploskvi. Šlo je za prvo ponovitev po popisu ničelnega stanja v letu 1986. Poleg tega smo postavili še sistematično mrežo vzorčnih ploskev v rezervatu Tisovec in Repiško. Namen naloge je bil preko gostote, debelinske strukture, smrtnosti in pomlajevanja prikazati dinamiko sestoja. Na trajni ploskvi v rezervatu Repiško nismo beležili večjih sprememb v drevesni sestavi. S 43 % deležem je v skupnem številu dreves še vedno vodila jelka, pred smreko in bukvijo (obe 23 %). Povprečna velikost temeljnice v Tisovcu je znašala 57,33 m2/ha, v Repiškem pa 53,91 m2/ha. V obeh primerih se je največje število osebkov nahajalo v debelinskem razredu do 30 cm. Tudi na mreži ploskev smo ugotovili primerljivo vrstno sestavo in nekoliko višjo gostoto (663 dreves/ha). V Tisovcu je znašala gostota 887 dreves/ha. Med vrstami pa so prevladovale bukev (36 %), jelka (25 %) in smreka (19 %). Stopnja smrtnosti v Repiškem je znašala 0,61 %/leto. Najvišje stopnje smo beležili v prvem debelinskem razredu. Povprečni volumen odmrlega lesa v Tisovcu je znašal 46,5 m3/ha in se je večinoma nanašal na mokovec in bukev, v Repiškem pa je večina 116,0 m3/ha volumna odmrlih drevesnih ostankov odpadla na jelko. V obeh primerih so v volumnu prednjačile podrtice. V obeh rezervatih ugotavljamo primerljive gostote pomladka. V Tisovcu smo zabeležili 14.440 rastlin/ha, med katerimi je z 39 % prevladoval gorski javor. V Repiškem pa je med 13.620 rastlin/ha vodilno vlogo igrala jelka (48 %). Pomlajevanje je v obeh primerih zadovoljivo. Večje poškodbe po parkljasti divjadi niso zaznavne.[A. Brglez]20152020-04-21 19:40:23Magistrsko delo/naloga115270sl