<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115266"><dc:title>Vpliv lastnosti vlak na obremenitev traktorista s tresenjem</dc:title><dc:creator>Šilc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poje,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ecotrac 120V</dc:subject><dc:subject>lastnosti vlak</dc:subject><dc:subject>traktorji</dc:subject><dc:subject>vozniki</dc:subject><dc:subject>tresenje celega telesa</dc:subject><dc:subject>grobost podlage</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil razjasniti vpliv, ki ga imajo lastnosti vlak na obremenitev voznika zgibnega traktorja s tresenjem celotnega telesa. Meritve jakosti tresenja celotnega telesa so bile opravljene na sedežu in pod sedežem zgibnega traktorja Ecotrac 120V in sicer na 50 metrskih odsekih gozdne ceste in vlake v mirovanju in med premikanjem zgibnika. Pri prazni vožnji so bile izvedene meritve pri 1000, 1500 in 2000 obratih motorja zgibnika, pri polni pa pri 1500 obratih motorja. Indeks neravnosti (HRI) se je pridobil s pomočjo terestričnega laserskega skeniranja obeh tras. Ugotovili smo, da obremenitve s tresenjem celotnega telesa naraščajo z naraščanjem grobosti podlage. Najvišje obremenitve s tresenjem (do 1,6 m/s2) smo izmerili v aksialni (Y) smeri. V splošnem je razvidno, da jakosti tresenja naraščajo v vseh smereh (X, Y, Z) in njihovi vektorski velikosti (RMS VTV). Meritve so pokazale, da so po kazalniku RMS VTV, jakosti tresenja pri prazni vožnji za od 7,4 do 28,1-krat višje kot pri mirovanju. Ugotovili smo tudi, da so glede na kazalnik RMS VTV jakosti tresenja celotnega telesa pri prazni vožnji po vlaki za od 1,5 do 2,4-krat višje kot pri prazni vožnji po cesti. Sedež zmanjšuje obremenitve v mirovanju, pri višjih hitrostih zgibnika pri prazni ter predvsem pri polni vožnji po vlaki, povečuje pa pri vožnji po cesti oz. podlagi z nizko neravnostjo ter nizkih hitrostih pri prazni vožnji. Ob predpostavki, da se jakosti tresenja po posameznih faktorjih seštevajo, smo ocenili prispevke posameznih faktorjev h končni jakosti tresenja. Tako lahko zaključimo, da je hitrost vožnje najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na jakost tresenja celega telesa, sledi pa neravnost podlage. Ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti s tresenjem so: prilagoditev hitrost vožnje grobosti podlage, delovanje gozdarskega stroja pod čim nižjim tlakom pnevmatik, kot to še dovoljujejo razmere za varno delo, vzdrževanje planuma vlak, izbor pravilno vzmetenega in pritrjenega sedeža, ter organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo čas izpostavljenosti delavca obremenitvam s tresenjem.</dc:description><dc:publisher>[M. Šilc]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-04-21 19:30:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115266</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
