Analiza strukture sestojev na območju grebena Brezniških pečiWillewaldt, Matic (Avtor) Kadunc, Aleš (Mentor) zgradba sestojadebelinska rastprodukcijska sposobnost rastiščfitomasagreben Brezniških pečiV delu se je preučilo zgradbo sestojev na severnih in južnih pobočjih grebena Brezniških peči, ki se kot zadnji del Kamniško-Savinjskih Alp pod najvišjimi vrhovi Karavank zajeda proti Zgornjesavski dolini. Na območju, velikem 300 ha, je bilo zakoličenih 30 vzorčnih ploskev velikosti 4 arov, na nadmorskih višinah od 650 do 1120 m. Na ploskvah se je izvedlo analizo zgradbe sestojev. Preučilo se je drevesno sestavo, socialno zgradbo, debelinsko, starostno in kakovostno strukturo drevja. S popisom in odvzetimi vzorci se je določila suha biomasa grmovne in zeliščne plasti. Za rastne analize so bili na vsaki ploskvi z vrtanjem dreves odvzeti vzorci in istim drevesom izmerjena višina. V drevesni plasti prevladujejo drevesa bukve, črnega gabra, rdečega bora, macesna in smreke. Povprečna lesna zaloga na grebenu je bila 262 m3/ha, na južni strani 279 m3/ha, na severni pa 422 m3/ha. Debelinska struktura je na južni strani grebena precej slaba, medtem ko je ta nekoliko boljša na severni strani, zaradi česar je boljša tudi sortimentna struktura. Debelinska rast se v povprečju začne umirjati po 100. letu, na bolj skrajnih rastiščih še nekoliko prej. Produkcijska sposobnost rastišč na grebenu v povprečju dosega 2,22 m3ha-1leto-1, na južni strani 4,35 m3ha-1leto-1, na severnih pobočjih pa 5,43 m3ha-1leto-1. Na rast branik najbolj vplivajo celoletne in sezonske padavine tekočega leta.[M. Willewaldt]20162020-04-21 18:50:30Magistrsko delo/naloga115252sl