Vpliv žledoloma na preživetje dreves in nastanek lesa na primeru bukve in smrekeHabjan, Primož (Avtor) Merela, Maks (Mentor) Čufar, Katarina (Komentor) bukevFagus sylvaticasmrekaPicea abiesžledolompoškodbe krošnjenastajanje lesakambijPo ţledolomu 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih, a ţivih dreves. Ker znanja o dogajanju v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok izvedli raziskavo na drevesih, ki so v ţledolomu utrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev in 12 smrek, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja), v dvotedenskih intervalih na njih odvzemali mikroizvrtke z orodjem Trephor in opazovali spremembe v krošnjah. Iz mikroizvrtkov smo pripravili mikroskopske preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovanost krošnje ni vplivala na čas olistanja pri bukvi in pojav mladih poganjkov pri smreki. Bukve so revitalizirale svoje krošnje različno uspešno ne glede na stopnjo poškodbe krošnje. Smreke še niso revitalizirale svojih krošenj. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 %, poškodovane smreke pa 35 % oţje ksilemske branike kot nepoškodovane. Manjši je bil tudi prirastek floema. Produkcija lesa se je v poškodovanih bukvah začela in zaključila prej kot v nepoškodovanih, na drugi strani se je v poškodovanih smrekah začela kasneje in zaključila prej kot v nepoškodovanih. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v kambijevi aktivnosti pokazale med razredoma A in B, pri smreki pa med razredoma K in A.[P. Habjan]20162020-04-21 18:46:10Magistrsko delo/naloga115251sl