Razvojna dinamika dveh gozdnih rezervatov na območju žledolomaBaša, Mirko (Avtor) Hladnik, David (Mentor) Kobal, Milan (Komentor) gozdni rezervatižledolomvrzeliObramecV gozdnih rezervatih Obramec in Risov ţleb smo raziskovali razvojno dinamiko in poškodovanost sestojev zaradi ţledoloma leta 2014. Analizirali smo podatke, ki smo jih pridobili z meritvami na vzorčnih ploskvah. Prav tako smo uporabili lidarske podatke, posnete leta 2009 in leta 2014, ki so nam prikazovali stanje sestojev pred in po ţledolomu. V obeh rezervatih je bila prevladujoča drevesna vrsta jelka. V Risovem ţlebu je bil njen deleţ višji za 12 % in je znašal 48 %. Sledile so bukev, smreka in manjšinske vrste. Lesna zaloga je v rezervatu Obramec znašala 517,2 m3/ha, v Risovem ţlebu je bila niţja za 12,3 m3/ha. Na hektarju površine smo v Obramcu našteli 416 dreves, v Risovem ţlebu pa 34 manj. V Obramcu je bilo povprečno poškodovanih 43 %, v Risovem ţlebu pa 40 % dreves. Najmanj je bila poškodovana jelka, najbolj pa bukev. Odlom vrha drevesa je bila najpogostejša poškodba dreves v obeh rezervatih. Prevladovala je v zgornji polovici krošnje. Zaradi odloma posameznih vej je v največji meri prihajalo do 25 % izgube volumna krošnje. Poškodovanost rezervatov in gospodarskega gozda je bila podobna, vendar niţja v obeh rezervatih. V obeh rezervatih prevladujejo majhne vrzeli do 10 in do 50 m2 površine. Deleţ vrzeli, katerih površina je večja od 100 m2, znaša v Obramcu le 3,5 %, v Risovem ţlebu pa 11,4 %. Vrzeli v rezervatu Obramec skupno zasedajo 9 %, v Risovem ţlebu pa 16 % površine. Po ţledu se je površina novonastalih vrzeli povečala le za 5,2 % v Obramcu in 10,2 % v Risovem ţlebu.[M. Baša]20162020-04-21 18:36:19Magistrsko delo/naloga115247sl