Načelo nadrejenosti prava Evropske unije skozi prizmo odločb najvišjih sodišč v državah članicah Evropske unijePecin, Suzana (Avtor) Grad, Franc (Mentor) načelo nadrejenosti oziroma primarnosti prava EUfederalizacija EUsodna praksa ustavnih in drugih najvišjih nacionalnih sodišč s pristojnostjo izvajanja ustavnosodnega nadzora predpisovsodni sistem EUNačelo nadrejenosti oziroma primarnosti prava EU je eno od konstitutivnih načel prava EU. Doktorska disertacija je razdeljena na tri večja poglavja. Prvo glavno poglavje doktorske disertacije obravnava splošne značilnosti ustavnega reda EU skozi analizo procesa federalizacije, humanizacije in konstitucionalizacije EU. Tako se doktorska disertacija osredotoča na konfederalne in federalne značilnosti EU. V tem delu ugotavljam, ali je možno EU označiti kot federalno državo oziroma je ta še vedno zgolj mednarodna organizacija. Skozi dokazovanje obstoja humanizacije v EU opisujem, kako je Sodišče EU razvilo pravo varstva človekovih pravic in pojasnim, kakšna je pomembnost človekovih pravic v pravnem redu EU. Poglavje o konstitucionalizaciji EU obravnava, ali lahko govorimo o njegovem obstoju v EU. Opredelim se tudi do vprašanja obstoja ustave v pravnem redu EU. Na podlagi zaznave obstoja procesa konstitucionalizacije v EU, dalje ugotavljam, ali je mogoče govoriti o pluralizmu ustavne oblasti. V okviru slednjega procesa, doktorska disertacija vsebuje poglavje o vprašanju ustavnega pluralizma, kot posledica ugotovitve, da poleg nacionalnih ustav zaznamo močam proces konstitucionalizacije na ravni EU, kar predstavlja zahtevane lastnosti za pripoznavo obstoja ustave EU. Prvo poglavje obravnava tudi pomembno vlogo Sodišča EU ter ustavnih in drugih najvišjih sodišč s pristojnostjo izvajanja ustavnosodnega nadzora predpisov, saj skupaj tvorijo sodni sistem EU, ki je bistveni temelj ustavnega reda EU. Ugotavljam, ali so nacionalna sodišča redna sodišča EU splošne pristojnosti. Preveriti želim, ali se je pravni red EU na podlagi ugotovljenih procesov federalizacije, humanizacije in konstitucionalizacije razvil v pravni red nadnacionalne tvorbe z izrazitimi federalnimi lastnostmi. Drugo poglavje doktorske disertacije obravnava naravo pravnega reda EU s posebnim poudarkom na njegovih ustavnih značilnostih in pomembnosti Sodišča EU v njem. Pojasnjuje, kako je Sodišče EU vplivalo na pravni red EU s sodbami, ki imajo ustavne razsežnosti. Tako se skozi doktorsko disertacijo opredelim tudi do vprašanja vsebine načela nadrejenosti in želim skozi sodno prakso Sodišča EU določiti meje načelu. Prav tako s pomočjo analiziranja pomena posameznega poimenovanja načela nadrejenosti ali primarnosti prava EU, pokažem, katero poimenovanje načela je bolj ustrezno in pojasnim razloge za izbiro poimenovanja. V tem poglavju doktorske disertacije so obravnavana tudi druga temeljna načela pravnega reda EU, ki vplivajo na načelo nadrejenosti. Poudarek je predvsem na sodni praksi Sodišča EU, ki je razvilo avtonomno naravo pravnega reda EU, tako v razmerju med mednarodnim pravom in pravom EU kakor tudi pravom EU in nacionalnim pravnim redom. Njegova avtonomna narava in ločenost, je pravnemu redu omogočila samostojen razvoj, ne v popolni osamljenosti od drugih pravnih redov, saj je mogoče zaznati vpliv mednarodnega prava, prava Sveta Evrope, nacionalnega pravnega reda, predvsem ustavnega prava in teorije na pravo EU. V nadaljevanju obravnavam razvoj načela neposrednega učinka in razložim, kakšno je njegovo razmerje do načela nadrejenosti oziroma primarnosti prava EU in ali je za uporabo načela nadrejenosti oziroma primarnosti treba ugotoviti naravo neposrednega učinka določbe prava EU, da ta prevlada nad neskladno določbo nacionalnega prava. Nato predstavim načelo odškodninske odgovornosti države članice EU, ki predstavlja pomembno posledico, katera lahko nastane za državo članico, ki ne spoštuje prava EU, pri čemer je treba izpostaviti, da obstaja posebna doktrina Köbler, ki odškodninsko odgovornost države članice predvideva tudi za nepravilno delovanje ustavnih in drugih najvišjih nacionalnih sodišč. Doktorska disertacija obravnava tudi različne vidike načela učinkovitosti prava EU. Tretje poglavje doktorske disertacije obravnava pravno ureditev posameznih držav članic glede razmerja do pravnega reda EU ter sodno prakso ustavnih in drugih najvišjih sodišč s pristojnostjo izvajanja ustavnosodnega nadzora predpisov, ki se opredeljuje do načela nadrejenosti oziroma primarnosti prava EU. V tem poglavju razlagam, zakaj so nacionalna sodišča načeloma dolžna pri odločanju upoštevati pravo EU in v primeru neskladja med določbo nacionalnega prava in prava EU, slediti slednji. Poglavje obravnava tudi, kako najvišja sodišča držav članic EU vzpostavijo sodni dialog s Sodiščem EU in kako medsebojno vplivajo en na drugega. V tem poglavju tako upoštevam, kako se je posamezna država v preteklosti odločila vzpostaviti most s pravnim redom EU in ali ustavna ureditev posamezne države članice vsebuje izrecno napotitev oziroma vsaj dovoljuje nacionalnim sodiščem uporabo prava EU. Ugotavljam tudi, ali ima posamezna država članica monističen ali dualističen teoretski pristop nacionalnega prava do mednarodnega prava oziroma prava EU. Na podlagi vseh ugotovitev o posebnih značilnostih posameznih držav članic EU, obravnavam sodno prakso najvišjih sodišč držav članic EU, ki lahko kažejo spoštovanje ali nespoštovanje načela nadrejenosti oziroma primarnosti prava EU, pri čemer v slednjem primeru razložim, katero teorijo je nacionalno sodišče uporabilo pri utemeljevanju svojo odločitve.20202020-04-18 09:00:14Doktorsko delo/naloga115219sl