Pravna ureditev investicijskih skladov in družb za upravljanjeJurgec, Lovro (Avtor) Juhart, Miha (Mentor) Dugar, Gregor (Komentor) investicijski skladdružba za upravljanjeupravljavecUCITS skladalternativni investicijski skladcilji zakonodajnega urejanjaV doktorski disertaciji je opravljena kritična analiza trenutno veljavne pravne ureditve opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v EU in v Republiki Sloveniji. Navedena analiza je opravljena v luči treh temeljnih ciljev oz. namenov, ki jih zakonodajalci zasledujejo pri sprejemanju ukrepov na navedenem področju, in sicer zagotavljanju učinkovitega kapitalskega trga, zagotavljanju čim višje ravni zaščite vlagateljev ter zagotavljanju finančne stabilnosti določenega pravnega reda. Ob tem temeljno hipotezo doktorske disertacije predstavlja trditev, da de lege lata pravna ureditev navedenega področja tako na nacionalni kot tudi na nadnacionalni ravni ni (povsem) ustrezna, saj kljub svoji precejšnji rigoroznosti ne dosega (vedno) zgoraj navedenih ciljev oz. namenov, ki naj bi jih regulacija navedenega področja zasledovala. Kljub temu, da je mogoče na podlagi opravljene analize ugotoviti, da so bili temeljni cilji zakonodajalcev (tako na ravni EU kot tudi na ravni Republike Slovenije) z dosedanjimi zakonodajnimi ukrepi na navedenem področju vsaj na neki elementarni ravni doseženi, pa se navedena temeljna hipoteza izkaže za potrjeno v nekaterih pomembnih segmentih obstoječe pravne ureditve, ki lahko imajo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju analiziranega področja. Neustreznost oz. nesorazmernost pri doseganju navedenih ciljev se tako pokaže predvsem pri zakonodajnih ukrepih, ki so bili sprejeti kot odgovor na zadnjo finančno krizo in ki so usmerjeni predvsem v zagotavljanje čim večje finančne stabilnosti pravnega reda ter varstva vlagateljev v investicijske sklade. Eden izmed takšnih pomembnih zakonodajnih ukrepov je nedvomno sprejetje AIFM Direktive, ki je povsem na novo opredelila nekatere obveznosti upravljavcev alternativnih investicijskih skladov in v zakonodajni okvir zaobjela veliko število subjektov, ki pred tem niso bili posebej regulirani. S sprejetjem navedene direktive so se tako bistveno poostrila pravila glede opravljanja alternativnih investicijskih skladov znotraj EU, kar je s seboj prineslo tudi pomembne stroškovne posledice za izvajalce navedenih storitev. Ne glede na to, da je AIFM Direktiva izvajalcem storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov prinesla tudi številne nove pravice (med drugim tudi pravice povezane s čezmejnim opravljanjem storitev), je iz opravljene mogoče ugotoviti, da so nekateri pomisleki v zvezi s tako širokim urejanjem navedenega področja vsekakor utemeljeni, še posebej če vzamemo v obzir nejasne učinke navedene direktive na aktivnosti tržnih udeležencev v navedenem segmentu ter nekatere pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem nadzora nad upravljavci alternativnih investicijskih skladov. Podobno je mogoče ugotoviti tudi v zvezi z pokriznimi ukrepi, ki so bili sprejeti na področju delovanja t. i. skladov denarnega trga, ki so pomembno poostrili zahteve glede poslovanja navedenih skladov ter so, kot izhaja iz do sedaj opravljenih empiričnih analiz, povzročili precejšnje odlive sredstev iz navedenih skladov, pri čemer so sami učinki navedenega zakonodajnega ukrepa na zmanjšanje sistemskih tveganj zelo vprašljivi. Zgoraj navedena hipoteza se je nadalje potrdila še na treh ostalih pomembnih segmentih analiziranega področja, in sicer v zvezi s: a) prepovedjo oz. nemožnostjo izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev s strani UCITS skladov, b) uzakonitvijo strogih kapitalskih zahtev za upravljavce investicijskih skladov, ter c) nemožnostjo ustanovitve UCITS sklada v Republiki Sloveniji v obliki pravne osebe. V zvezi z vsemi navedenimi segmenti je možno ugotoviti, da v teoriji in praksi ni mogoče opredeliti zelo prepričljivih razlogov za uzakonitev trenutnih (mestoma zelo strogih) pravil, ki lahko imajo pomembne posledice za nadaljnji (hitrejši) razvoj področja upravljanja in delovanja investicijskih skladov. V segmentih, kjer se je temeljna hipoteza izkazala za potrjeno, pa so v doktorski disertaciji predstavljene tudi nekatere rešitve, na podlagi katerih bi lahko zakonodajalec pri nadaljnjem urejanju analiziranega področja, ugotovljene pomanjkljivosti tudi odpravil oz. vsaj ublažil.20202020-04-18 09:00:04Doktorsko delo/naloga115218sl