<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115210"><dc:title>Spodbujevalci higienskega vedenja med zaposlenimi v prehranskem objektu</dc:title><dc:creator>Štefančič,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>higiensko vedenje</dc:subject><dc:subject>orodje spodbujanja</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>živilsko prehrambni obrati</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>higiena rok</dc:subject><dc:description>Uvod: Okužbe in/ali zastrupitve z živili predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Zaradi neustreznega rokovanja lahko pride do onesnaženja živil na katerikoli stopnji v prehranski verigi »od vil do vilic«. Za izboljšanje higienskega stanja lahko uporabimo spodbujevalce želenega higienskega vedenja, ki spreminjajo vedenje ljudi na predvidljiv način. V dosedanjih študijah so najpogosteje uporabljena oblika orodja spodbujanja higienskega vedenja sprožilci (na primer znaki, besede, vonj) in čustveno doživljanje (na primer gnus). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti dejansko stanje higienskega vedenja zaposlenih v izbrani kuhinji doma starejših občanov in analizirati učinkovitost orodij spodbujanja želenega higienskega vedenja po njihovi uvedbi. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo z empiričnim pristopom. Izvedli smo prikrito opazovanje z udeležbo po vnaprej pripravljenem opazovalnem listu. Na podlagi dejanskega stanja higienskega vedenja zaposlenih smo zaporedno uvedli naslednje spodbujevalce: zgodbe o izbruhih okužb in zastrupitev s hrano, sliki vbodnega termometra, vonj po citrusih in vonj po citrusih z napisom. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo programa Excel in izračunane deleže ustreznosti kriterijev higienskega vedenja primerjali po fazah opazovanja in glede na delovni čas. Rezultati: Z opazovanjem pred uvedbo orodij spodbujanja smo ugotovili, da zaposleni v izbrani kuhinji ne upoštevajo vedno vseh kriterijev higienskega vedenja. Zgodbe o izbruhih okužb in zastrupitev kot orodje spodbujanja niso bistveno vplivale na higiensko vedenje zaposlenih, zaznati je bilo le izboljšanje umivanja rok po rokovanju s surovimi živili in pred rokovanjem z gotovimi jedmi. Spodbujevalec v obliki slike vbodnega termometra je bistveno izboljšal upoštevanje kritičnih kontrolnih točk in nadzor nad njimi. Vonj po citrusih je kot spodbujevalec zelo različno vplival na vedenje zaposlenih. Vonj po citrusih in napis, da vonj pozitivno vpliva na higieno rok, sta bistveno izboljšala higieno rok zaposlenih v vseh kritičnih fazah priprave živil. Povečan obseg dela negativno vpliva na ustrezno higiensko vedenje zaposlenih. Razprava in zaključek: Spodbujevalci želenega vedenja lahko v živilsko prehrambnih obratih predstavljajo pomembno orodje za izboljšanje higienskega vedenja zaposlenih. Za najbolj učinkovita so se izkazala preprosta orodja spodbujanja, v obliki slike in kratkih napisov, medtem ko vonj zaradi narave dela ni najbolj učinkovit. Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju, ki bodo statistično potrdile učinkovitost spodbujevalcev higienskega vedenja.</dc:description><dc:publisher>[V. Štefančič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-18 07:46:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
