<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115201"><dc:title>Glivne asociacije smrekovih podlubnikov (Col.:Ips typographus (L.), Pityogenes chalcographus (L.))</dc:title><dc:creator>Habjan,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurc,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>podlubniki</dc:subject><dc:subject>glive modrivke</dc:subject><dc:subject>Ophistoma</dc:subject><dc:subject>Ceratocystis</dc:subject><dc:description>Namen dela je bilo raziskati, ali smrekova podlubnika, tj. osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus [L.]) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus [L.]), prenašata glive, katere so vrste asociacijskih gliv in s kolikšnimi deleži so zastopane. Podlubnike so nabrali na trenutnih žariščih lubadarja in jih inokulirali v del debla posekane zdrave smreke. Inokuliran les oziroma koščke tega lesa in skorje, nabrane okoli lukenj, v katere so predhodno vstavili lubadarja, so položili na agar. Ob delu, ki je zajemalo nabiranje podlubnikov na terenu, delo v laboratorijih in mikroskopiranje, pa so poskušali s pomočjo raziskav znanstvenikov v drugih državah ugotoviti, kakšna je medsebojna vloga gliv modrivk in podlubnikov, zakaj se pojavljajo skupaj tako pogosto in kakšen je njihov vpliv na drevo. Ugotovili so, da so bili vsi podlubniki okuženi z glivami, izmed 261 gliv, ki so se razvile v 240 preizkušancih, pa so potrdili le tri glive modrivke in verjetnost še štirih gliv modrivk. V rezultatih se ni pojavila v drugih državah najbolj pogosta in najbolj patogena Ceratocystis polonica, našli pa so glive Ophiostoma penicillatum in Ophiostoma bicolor ter 51 primerkov iz rodu Gliocladium. Slednjih niso zasledili v raziskavah, narejenih v drugih državah. Sicer pa so najbolj pogoste vrste pripadale rodu Penicillinum spp. (145 primerkov). Proučili so tudi sanitarne sečnje zaradi podlubnikov in ugotovili, da se je v Sloveniji leta 2001 začela gradacija, imela kulminacijo v letu 2005 in se končuje.</dc:description><dc:publisher>[N. Habjan]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2020-04-17 17:14:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>115201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
