<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115178"><dc:title>Proučevanje vpliva padajočega kamenja v varovalnem gozdu na Ljubelju</dc:title><dc:creator>Rebernik,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>padajoče kamenje</dc:subject><dc:subject>naravne nevarnosti</dc:subject><dc:subject>varovalna funkcija</dc:subject><dc:subject>zaščitna funkcija</dc:subject><dc:subject>gospodarjenje z varovalnimi gozdovi</dc:subject><dc:subject>trase žičnega spravila lesa</dc:subject><dc:subject>Rockyfor3D</dc:subject><dc:subject>Rockfornet</dc:subject><dc:subject>senčni kot</dc:subject><dc:subject>simulacijski model</dc:subject><dc:subject>Ljubelj</dc:subject><dc:description>Nad cesto, ki vodi do predora Ljubelj, so številni izvori kamenja, ki jo ogrožajo. Izločeni in popisani so bili poligoni z lastnosti terena in gozdni sestoji. Postavljenih je bilo 61 raziskovalnih ploskev, na katerih so bila popisana vsa živa drevesa s prsnim premerom večjim od 1,27 cm. Delež bukve v lesni zalogi je znašal 71 %, smreke 22 % in gorskega javorja 3 %. Porazdelitevdreves glede na debelinsko stopnjo je nakazovala negativno eksponentno porazdelitev, če je bila upoštevana samo bukev pa zvonasto, ki je nezaželena z vidika zagotavljanja trajnih varovalnih učinkov gozda. Priporočenje bil posek starejših bukovih dreves in s tem pospeševanje pomlajevanja. Območja ogroženosti zaradi padajočega kamenja so bila določena z računalniškima programoma Rockyfor3D, Rockfor.NET in metodo senčnega kota (funkcija Viewshed v programu ArcMap). Proučeno je bilo tudi, kako se ogroženost ceste spremeni, če so uporabljeni različni scenariji v simulacijah (brez gozda, gozd brez tras žičnega spravila, gozd z dejanskimi trasami, gozd s poševnimi vrzelastimi trasami, gozd s trasami po padnici terena in prebiralni gozd). Bilo je ugotovljeno, da med različnimi scenariji z gozdom ni bistvenih razlik, so pa razlike v velikosti ogroženih območij glede na uporabljeno metodo. Analize s programom Rockyfor3D upoštevajo največ dejavnikov in so najzahtevnejše, vendar dajejo najbolj zaupanja vredne rezultate.</dc:description><dc:publisher>[J. Rebernik]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2020-04-15 17:01:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>115178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
