<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115168"><dc:title>Presoja uspešnosti sanacije gozdov po vetrolomu leta 1984 v GGE Radovljica - levi breg Save</dc:title><dc:creator>Peterman,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljanec,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vetrolom</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:subject>naravna obnova</dc:subject><dc:subject>umetna obnova</dc:subject><dc:subject>Radovljica</dc:subject><dc:description>Februarja 1984 je karavanški fen na širšem območju Gozdnega gospodarstva Bled povzročil veliko škode. Skupno je bilo treba posekati 230.000 m3 drevja. Raziskavo razvoja sestojev po vetrolomu se je izvedlo na območju Grofije (GGE Radovljica % levi breg Save, GGO Bled), kjer je bila koncentracija podrtega drevja največja. Cilj raziskave je bil oceniti uspešnost sanacije gozdov po vetrolomu. Uporabljeni so bili podatki iz 192 stalnih vzorčnih ploskev, podatki s terenskih ogledov in podatki, pridobljeni z vodenim intervjujem sedmih gozdarjev, ki so sodelovali v sanaciji vetroloma. Ugotovljene so bile razlike v sestojnih znakih (lesna zaloga, debelinska struktura, vrast dreves, razvojne faze sestojne zasnove in negovanost sestoja) med poškodovanimi in nepoškodovanimi površinami. Na poškodovanih površinah večjih razlik med naravno in umetno obnovljenimi sestoji ni bilo ugotovljenih. Intervjuvanci so menili, da bi lahko večji del prizadetih površin prepustili naravni obnovi, sredstva, porabljena za sadnjo, pa raje porabili za nego naravnih mladovij.</dc:description><dc:publisher>[A. Peterman]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-04-15 16:36:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>115168</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>