<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115163"><dc:title>Pomladitvena ekologija pragozda Lom v Bosni in Hercegovini</dc:title><dc:creator>Milosavljević,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pragozd</dc:subject><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>ekologija pomlajevanja</dc:subject><dc:subject>struktura mladja</dc:subject><dc:subject>lastnosti mladja</dc:subject><dc:subject>bela jelka</dc:subject><dc:subject>medsebojno nadomeščanje</dc:subject><dc:subject>svetlobno sevanje</dc:subject><dc:subject>Lom</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je ugotoviti kombinacije ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na pojav mladja in ugotoviti njegovo strukturo in dinamiko. Raziskave so potekale v visokogorskem dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu Lom v Bosni in Hercegovini, za katerega so značilne majhne gostote rastlinojede divjadi in v preteklosti manj izraženi škodljivi vplivi onesnaženosti ozračja. Terensko zbiranje podatkov je potekalo leta 2010, kjer smo na površini 15 ha postavili mrežo 150 raziskovalnih ploskev. Ocenili smo deleže zastiranj pritalne vegetacije, v ustrezen višinski razred smo beležili vse primerke drevesnih vrst, pozorni smo bili tudi na mesto njihovega pojava. Na sredini vsake ploskve smo izmerili vrednosti relativnega svetlobnega sevanja. Povprečna vrednost za direktno sevanje je znašala 5,5 %, za difuzno svetlobno sevanje pa 5,4 %. Gostota klic je v Lomu znašala 2,2 m-2, mladja pa 2,0 m-2. Ugotovili smo pozitiven vpliv velikih lesnih ostankov na pojav klic iglavcev in primerkov smreke do 20 cm višine. V višinskem razredu do 20 cm s 76 % prevladuje jelka, katere delež z naraščanjem višine upada, povečuje pa se delež bukve, ki v razredu nad 250 cm višine zavzema 72 %. Večje jakosti difuznega sevanja so pozitivno vplivale na pojav klic jelke in nižjega bukovega mladja. Ugotovili smo, da se jelka nemoteno pomlajuje in zadovoljivo vrašča v višje debelinske razrede, kar zagotavlja stabilnost sestoja, in potrdili domnevo o veliki dinamiki jelovo-bukovih gozdov.</dc:description><dc:publisher>[J. Milosavljević]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-04-15 13:14:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>115163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
