<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115160"><dc:title>Spolni dimorfizem kranjske kozje češnje (Rhamnus fallax Boiss.) na območju Kamniško-Savinjskih Alp</dc:title><dc:creator>Čugalj,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarni,	Kristjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rhamnus fallax Boiss.</dc:subject><dc:subject>kranjska kozja češnja</dc:subject><dc:subject>spolni dimorfizem</dc:subject><dc:subject>morfometrijska analiza</dc:subject><dc:subject>Kamniško- Savinjske Alpe</dc:subject><dc:description>Kranjska kozja češnja (Rhamnus fallax Boiss.) je značilna kalcifilna in pionirska grmovna vrsta. Razširjena je od jugovzhodnega obrobja Alp po Balkanskem polotoku vse do Grčije in Bolgarije. Cilji raziskave so bili ugotoviti razmerje med spoloma v populacijah, obstoj morfološke variabilnosti, vpliv okoljskih dejavnikov na variabilnost vrste ter obstoj morebitnega spolnega dimorfizma. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp smo izbrali 6 vzorčnih ploskev. Za ugotovitev spolne strukture populacij smo v analizo zajeli 547 grmov. Za podrobnejšo morfometrijsko analizo smo od teh izbrali 180 grmov s katerih smo nabrali 1620 listov. Ugotovili smo, da je na vseh raziskovalnih ploskvah delež moških osebkov večji od deleža ženskih. V povprečju je moških rastlin skoraj dvakrat več (49,31 %) od ženskih (27,33 %), preostalim grmom (23,36 %) pa spola ni bilo možno določiti. Hierarhični poskus smo izvedli z namenom, da bi prikazali vpliv posameznih dejavnikov (višinskih pasov, ploskev, spolov, grmov) na variabilnost proučevanih znakov. Na skupno variabilnost listov je imel največji vpliv položaj znotraj grma, na skupno variabilnost grmov pa razlike med grmi. Vpliv spola na variabilnost grmov in listov je bil najmanjši. Z metodo glavnih komponent smo analizirali povprečne vrednosti znakov za moške in ženske osebke. Moški grmi so imeli v primerjavi z ženskimi na večini ploskev nekoliko večje liste. Velikost listov je bila pri vseh ploskvah podobna, pri tem je izrazito izstopala le ploskev III, ki se je nahajala na bolj suhem rastišču s kamnitimi tlemi ter vetru izpostavljeni legi.</dc:description><dc:publisher>[J. Čugalj]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-04-15 13:07:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>115160</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
