<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115155"><dc:title>Spolni dimorfizem kranjske kozje češnje (Rhamnus fallax Boiss.) v Julijskih Alpah</dc:title><dc:creator>Kolman,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rhamnus fallax Bioss.</dc:subject><dc:subject>kranjska kozja češnja</dc:subject><dc:subject>spolni dimorfizem</dc:subject><dc:subject>morfometrijska analiza</dc:subject><dc:subject>Julijske Alpe</dc:subject><dc:description>Kranjska kozja češnja (Rhamnus fallax Boiss.) je značilna kalcifilna in pionirska grmovna vrsta. Razširjena je od jugovzhodnega obrobja Alp po Balkanskem polotoku vse do Grčije in Bolgarije. Cilji raziskave so bili ugotoviti razmerje med spoloma v populacijah, obstoj morfološke variabilnosti, vpliv okoljskih dejavnikov na variabilnost vrste in obstoj morebitnega spolnega dimorfizma. Izbrali smo si 6 vzorčnih ploskev na območju Julijskih Alp. V raziskavo smo zajeli 600 grmov. Od teh smo naključno izbrali 180 grmov, s katerih smo nabrali 1407 listov. Rezultati so pokazali, da je bil delež moških osebkov na vseh preučevanih ploskvah večji od deleža ženskih. Delež moških osebkov v populaciji se je povprečno gibal okoli 55 %, delež ženskih osebkov okoli 40 %, nedoločenih osebkov je bilo okoli 5 %, z nadmorsko višino pa se je njihov delež zmanjševal. Izvedli smo hierarhični poskus, da bi prikazali vpliv posameznih dejavnikov (višinskih pasov, ploskev, spolov, grmov) na variabilnost proučevanih znakov. Na skupno variabilnost listov je imel največji vpliv položaj znotraj grma, na skupno variabilnost grmov pa razlike med grmi. Na variabilnost listov in grmov je najmanj vplival spol. Povprečne vrednosti znakov za ženske in moške osebke smo analizirali z metodo glavnih komponent. Velikost listov je bila na prvih 4 ploskvah precej podobna, le pri ploskvah 5 in 6, ki sta bili na bolj izpostavljeni legi, se je velikost listov zmanjšala. Spolni dimorfizem vrste se v tej raziskavi ni močno izrazil.</dc:description><dc:publisher>[M. Kolman]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-15 12:56:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>115155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
