Položaj napotenega delavca iz Slovenije (s poudarkom na delu v Zvezni republiki Nemčiji)Koprivnikar, Petra (Avtor) Tičar, Luka (Mentor) napoten delavecsvoboda opravljanja storitevobrazec A1Direktiva 96/71/ESDirektiva 2014/67/EUDirektiva 2018/957Evropska unijaNapoteni delavec je delavec, ki ga delodajalec napoti na začasno delo v drugo državo članico EU ali EGS, ki ni država, v kateri običajno dela. V magistrski nalogi se osredotočam na opravljanje dela slovenskega državljana v Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav je v zadnjih letih Slovenija prevzela vlogo nekakšne tranzitne države (za napotitve v države kot so Nemčija, Avstrija in Švica) za nedržavljane Evropske unije s poudarkom na državljanih republik bivše SFRJ, sem zaradi lažje obravnave subjekt raziskovanja omejila na slovenskega državljana. Pravice, ki jih delavec dobi iz delovnega razmerja, kot npr. pravico do dohodka, socialnega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, so vezane na njegovo pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem. Države članice pa morajo obenem zagotoviti, da so napotenim delavcem zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, kot veljajo v državi članici, v kateri se delo opravlja, in urejeni z zakonom/drugim predpisom in/ali kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi določbami s splošno veljavnostjo. Ob takšni obliki zaposlitve, kjer je delavec postavljen v širši pravni in teritorialni okvir, ostajajo nekatera področja v praksi tudi neregulirana oz. nedefinirana. Obenem je vprašljiva dejanska možnost ekonomske, socialne, pravne, administrativne in davčne integracije napotenega delavca v državi gostiteljici. Prvič, iz razloga, ker je narava njegova njegovega dela začasna. Drugič zato, ker je delovno pravo stvar avtonomnega urejanja države. Tretjič, ker so ravni doseženih minimalnih pravic delavcev različne od države do države. Krovna Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES našteva nivo minimalnih pravic v državi, v katero je delavec napoten, in sicer govori o maksimalnem delovnem času, minimalnem plačanem letnem dopustu, minimalnih urnih postavkah (vključno s tistimi za nadurno delo), pogojih za posredovanje delavcev, zdravju, varnosti in higieni pri delu, ter drugem. Kot pogoj uspešne ureditve Direktiva 96/71/ES predvideva sodelovanje med organi države napotitve z organi države gostiteljice ter nudenje medsebojne administrativne pomoči. Za cilj svojega magistrskega dela imam namen raziskati praktično izvrševanje takšnih določb s pomočjo objavljene relevantne sodne prakse in se poglobiti tudi v mehanizme nadzora v primeru kršitev pravic delavca.20202020-04-15 09:00:13Magistrsko delo/naloga115141sl