<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115111"><dc:title>Učinki različnih načinov izbiralnega redčenja na razvoj mlajših bukovih sestojev na Medvedici</dc:title><dc:creator>Pavlin,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>redčenje</dc:subject><dc:subject>ujme</dc:subject><dc:subject>bukovi sestoji</dc:subject><dc:subject>Medvedica</dc:subject><dc:description>Vse večje razhajanje med stroški dela in cenami lesa na trgu ter nezainteresiranost za delo v gozdu so glavni vzroki, ki narekujejo racionalizacijo klasičnih negovalnih modelov in razvoj novih modelov. V diplomskem delu je bila izvedena tretja serija meritev izbranih dreves v bukovih drogovnjakih na Medvedici, v katerih so bili leta 2005 izvedeni različni tretmaji redčenj. Tretmaji so bili naslednji: tretma s 670 izbranci/hektar in s klasično jakostjo redčenja, tretma s 330 izbranci/hektar in s klasično jakostjo redčenja, tretma s 170 izbranci/ha in z močno jakostjo redčenja, ter tretma kjer niso bila izvedena dela; ta del objekta je služil kot kontrola. Ugotovili so, da imajo izbranci na najmočneje redčeni ploskvi največje krošnje in najvišji debelinski prirastek. Višja jakost redčenja zaradi daljšega obdobja zapiranja vrzeli v sklepu krošenj omogoča, da je obdobje do naslednjega redčenja daljše kot na ploskvah s klasičnimi tretmaji redčenj. Kljub razlikam v poškodovanosti ploskev po ujmah niso potrdili vpliva različnih načinov redčenj na stabilnost sestojev.</dc:description><dc:publisher>[J. Pavlin]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-14 16:25:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
