<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115091"><dc:title>Analiza urbane drevnine v Zagorju</dc:title><dc:creator>Sapač,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>drevnina</dc:subject><dc:subject>popis</dc:subject><dc:subject>poškodovanost</dc:subject><dc:subject>stanje</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>register</dc:subject><dc:subject>Zagorje</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bila izvedba popisa drevnine na javnih površinah mesta Zagorje, ugotoviti njeno stanje ter oblikovati register. Popisanim drevesom in grmom smo določili evidenčno številko, rod, vrsto, prsni premer, višino, starost, poškodovanost ter na splošno določili predvidene ukrepe v prihodnje. Popisali smo 672 dreves in 422 grmov, ki so razvrščeni v 78 rodov in 119 različnih vrst. Najpogostejši rodovi med drevesi so lipa (Tilia) (15,77%), smreka (Picea) (15,63 %) in javor (Acer) (15,48 %), pri grmovnicah pa vrtnica (Rosa) (12,8 %) ter češmin (Berberis), brin (Juniperus) in sliva (Prunus) z enakim deležem (6,87 %). Po debelini prevladujejo tanka drevesa (&lt; 10 cm) (43,01 %), po višini tista v razredu 2 - 5 metrov (46,58 %), po starosti pa srednje stara (51,64 %). Večina jih je nepoškodovanih (61,31 %).</dc:description><dc:publisher>[T. Sapač]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2020-04-11 09:13:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
