Zgradba in razvoj gozdnih rezervatov Tolsti in Šentjoški vrhPetrin, Veronika (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) Nagel, Thomas Andrew (Komentor) gozdni rezervatipomlajevanjezgradbaNamen raziskovalne naloge je bil ponovno analizirati sestoje v gozdnih rezervatih Tolsti in Šentjoški vrh, vključno s popisom mladja za proučevanje smeri razvoja gozda. Rezervata se nahajata v Zgornji Savinjski dolini na planoti Krašica. Terenska dela so potekala jeseni 2015. Drevesa v rezervatih smo ponovno premerili po stalnih ploskvah postavljenih ob prvih meritvah. Popis mladja smo v Šentjoškem vrhu opravili na 23-ih ploskvah, v Tolstem vrhu pa na 22-ih ploskvah velikosti 5 x 5 m. Beležili smo tudi prekritost tal z zelišči, skalami in krošnjami dreves. V obeh rezervatih je v vrstni sestavi z več kot 50 % prevladovala bukev. Z leti je rahlo narasel delež iglavcev in plemenitih listavcev v zmesi. Gostota sestoja izraziteje narašča v Šentjoškem vrhu, kjer smo zabeležili najvišji delež vraslih dreves. Večjo raznolikost vrst pa smo ocenili v Tolstem vrhu. V obeh rezervatih so se največje gostote dreves nahajale v nižjih debelinskih stopnjah. Kot pričakovano, se je z leti lesna zaloga rezervatov povečala. V Tolstem ta meri 562 m3/ha, v Šentjoškem pa 582 m3/ha. Največje gostote mladja smo zabeležili v Šentjoškem vrhu (3270 dreves na ha). Poleg bukve so med mladjem v Šentjoškem vrhu dobro zastopani iglavci (29 %), v Tolstem pa plemeniti listavci (30 %). Rezultati so pokazali, da z zastrtostjo tal z zeliščno vegetacijo gostota mladja upada.[V. Petrin]20162020-04-08 22:07:54Diplomsko delo/naloga115024sl