<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114938"><dc:title>Talne razmere in naravno pomlajevanje v drugotnih altimontanskih smrekovih gozdovih v Jelendolu</dc:title><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>alpski gozdovi</dc:subject><dc:subject>jelovo-bukovi gozdovi</dc:subject><dc:subject>talne razmere</dc:subject><dc:subject>naravno pomlajevanje</dc:subject><dc:description>Številni alpski jelovo-bukovi gozdovi v Sloveniji so enodobnih in zasmrečeni. To povečuje tveganja pri gospodarjenju in otežuje naravno obnovo. Na zgornji meji alpskega jelovo-bukovega gozda v GGE Jelendol smo proučevali pomlajevanjeter svetlobne in talne razmere v sklenjenih sestojih in v vrzelih.Prevladovale so manj ugodne oblike humusa (močno razvit Oh humusni horizont, zakisanost, veliko C/N razmerje), ki so posledica skrajnostnih rastiščnih razmer in zasmrečenosti sestojev. V sestojih s primešanim 10-15 % deležem bukve v lesni zalogi smo ugotovili drugačne talne razmere, ter na sploh ugodnejše pomlajevanje bukve, kar je tudi posledica semenjakov. Povprečna gostota uveljavljenega mladja je bila sorazmerno nizka, mladje pa neenakomerno porazdeljeno. Večje gostote smreke smo zabeleţili na slabše razvitih, bukve pa na bolj razvitih oblikah humusa. Naši izsledki nakazujejo, da že sorazmerno majhna primes bukve značilno izboljša naravno obnovo in omogoča premeno obstoječih labilnih zasmrečenih gozdov v stabilnejše, mešane in raznomerne.</dc:description><dc:publisher>[T. Kavčič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-03-30 18:47:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114938</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
