<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114935"><dc:title>Zgradba in razvoj gozdnih sestojev v pragozdnem ostanku Lopata</dc:title><dc:creator>Oblak,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljanec,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravno pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>gozdni sestoji</dc:subject><dc:subject>odmrle lesne mase</dc:subject><dc:subject>trajne raziskovalne ploskve</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica</dc:subject><dc:description>Na območju Lopate smo ponovno premerili 54 vzorčnih ploskev na sistematični mreži 100 % 200 m. Površina posamezne ploskve je znašala 0,04 ha. Ploskve so bile prvič merjene leta 1972. Na vsaki ploskvi smo drevesom izmerili obseg v prsni višini, dvema drevesoma smo izmerili tudi višino ter zabeležili mrtvo drevje. Znotraj raziskovalnih ploskev smo postavili tudi štiri manjše ploskvice za popis pomladka. Skupno smo premerili 1.266 dreves, od katerih je bilo 1.040 bukovih dreves. Število dreves se je s 418 dreves/ha povečalo na 586 dreves/ha. Največ se je povečalo število bukev s 328 dreves/ha na 481 dreves/ha. V pomladku je prevladovala bukev (93 %). Delež bukve se bo v prihodnje krepil, saj smo v proučevani vrasti zabeležili kar 208,33 osebka/ha. Količina odmrlega drevja znaša 31,09m3/ha.</dc:description><dc:publisher>[G. Oblak]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-03-30 18:37:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114935</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>