<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114924"><dc:title>Pregled gospodarjenja z divjim prašičem (Sus scrofa L.) v LPN Jelen</dc:title><dc:creator>Maljevac,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>LPN Jelen</dc:subject><dc:subject>divji prašič</dc:subject><dc:subject>Sus scrofa L.</dc:subject><dc:subject>krmišče</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu analiziramo gospodarjenje z divjim prašičem (Sus scrofa) v lovišču s posebnim namenom (LPN) Jelen za obdobje od leta 1982 do leta 2010. Analize smo opravili za celotno lovišče, s čimer smo skušali zmanjšati vplive naključnih dogodkov. Cilj gospodarjenja v LPN Jelen je zagotovitev kar najboljše spolne in starostne strukture populacije divjega prašiča in zadrževanje vrste v delih lovišča, kjer povzroča najmanj škode. Dinamiko odstrela smo analizirali za celotno obdobje raziskave za vsako leto posebej in za pet-letna obdobja. Za obdobje 1982-2010 smo odstrel analizirali po spolni in starostni strukturi, od leta 1996 do leta 2010 smo izvedeni odstrel primerjali tudi z načrtom odstrela. Za obdobje 2001-2010 smo opravili analizo povprečnih tež uplenjenih živali, ločeno po spolni in starostni strukturi. V raziskovalnem obdobju je količina pokrmljene koruze za divjega prašiča upadla. Ugotovili smo, da se je odstrel v raziskovalnem obdobju močno spreminjal in znašal v povprečju 43 živali na leto. Od leta 2006 do 2009 je odstrel strmo narasel in v zadnjem pet-letnem obdobju dosegel 239 % povprečnega letnega odstrela v celotnem obdobju (96 živali na leto). Odstrela ozimcev in lanščakov odstopa od splošnih smernic. Pri analizi vrednosti temperatur in količine padavin za analizirano obdobje gospodarjenja nismo zaznali ekstremnih vremenskih dejavnikov. Ugotovili pa smo, da so bili v letih 2006-2009 vremenski pogoji v območju verjetno ugodnejši za populacijo divjega prašiča in bi lahko vplivali na ustreznost habitata in povečano prisotnost živali v lovišču. Cilj gospodarjenja v lovišču je zaenkrat obdržati trend naraščanja staleža divjega prašiča, četudi razmere zanj morda niso najboljše.</dc:description><dc:publisher>[M. Maljevac]</dc:publisher><dc:date>201</dc:date><dc:date>2020-03-30 17:56:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114924</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
