Presoja primernosti rabe sodobne sortimentne metode v revirju Ivančna GoricaČrnič, Roman (Avtor) Krč, Janez (Mentor) strojna sečnjaprimernost terenalastnikiIvančna GoricaV diplomski nalogi smo s slučajnostnim sistematičnim vzorčenjem anketirali 54 lastnikov gozdov revirja Ivančna Gorica. Z analizo smo ugotovili, da je realizacija sečnje in spravila lesa odvisna od socialno-ekonomskega tipa posesti. Tako so največ posekali v gozdovih v lasti dopolnilnih kmetij (182 % dovoljenega poseka), najmanj pa na čistih kmetijah (121 % dovoljenega poseka). 31,5 % lastnikov ima opravljene tečaje varnega dela, večina ima narejen tečaj varno delo z motorno žago. 57,4 % lastnikov pozna strojno sečnjo, vendar bi jo v svojem gozdu uporabilo le 29 % lastnikov. Z večanjem gozdne posesti se veča tudi pripravljenost za uporabo strojne sečnje v svojem gozdu. V drugem delu naloge smo izločili gozdove v fazi drogovnjaka ali starejših razvojnih faz, glede na naslednje vplivne dejavnike: mešanost iglavcev večja od 70 %, naklon terena največ 30 % ter skalovitost največ 50 %. Po upoštevanju stabilnostnih dejavnikov, ekonomskega dejavnika in minimalne površine delovišča 8 ha, je ostalo 246,8 ha oziroma 9,5 % gozdov primernih za strojno sečnjo. To pomeni, da bi pri 29 % pripravljenosti lastnikov za uporabo strojne sečnje lahko strojno sekali v revirju Ivančna Gorica le na 73,1 ha oziroma 2,5 % površin v revirju Ivančna Gorica. Rešitev za izvajanje strojne sečnje v večjem obsegu vidimo v združevanju lastnikov gozdov in s tem možnemu povečanju koncentracij strojnih sečenj in posledično zmanjševanju stroškov premika strojev.[R. Črnič]20162020-03-30 17:32:28Diplomsko delo/naloga114918sl