<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114884"><dc:title>Primerjava med ozemeljskima sporoma  – Otočje Senkaku in Severni teritorij</dc:title><dc:creator>Jaki,	Roza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Culiberg,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodni spor</dc:subject><dc:subject>mednarodni sporazum</dc:subject><dc:subject>mednarodna pogodba</dc:subject><dc:subject>morski teritorij</dc:subject><dc:subject>otočje Senkaku</dc:subject><dc:subject>Kurilski otoki</dc:subject><dc:description>Japonska je trenutno udeležena v mednarodna spora za dve geografski enoti – otočje Senkaku oz. Diaoyu, glede katerega je v sporu z Ljudsko Republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko ter Severni teritorij oz. južne Kurilske otoke z Rusko federacijo. V diplomskem delu smo se osredotočili na primerjavo med sporoma v treh točkah: splošni, zgodovinski in pravni pregled. Otočje Senkaku leži v Vzhodnem kitajskem morju, obsega pet otokov in tri skale s površino 5,53 km2, ni naseljeno in je vir spora od približno l. 1970. Severni teritorij obsega tri otoke in eno otočje s površino 5003 km2 , ima približno 18000 prebivalcev in je predmet japonsko-ruske diplomacije od l. 1855. Prvotno prebivalstvo Severnega teritorija je bilo ljudstvo Ainu, ki pa danes nima dovolj politične moči, da bi aktivno sodelovalo v sporu. Pri otočju Senkaku dodaten problem predstavlja potencialno nahajališče nafte in zemeljskega plina, ki se po oceni Ekonomskega in soocialnega odbora Združenih narodov nahaja v bližini. Poleg tega obe ozemlji predstavljata pomembni strateški točki. Pri splošnem pregledu smo obdelali splošne pojme, ki definirajo spora. Pri zgodovinskem pregledu smo se osredotočali predvsem na dogodke oziroma sklepanje mednarodnih pogodb in sporazumov, ki so vplivali na mednarodni status ozemlja. V pravnem delu smo predelali vidike, na katerih temeljijo argumenti in protiargumenti obeh strani in jih podprli z ustreznimi precedensi ali mednarodnimi zakoni, predvsem s stališča Konvencije Združenih narodov o Zakonu o morju. Ker gre za kompleksena mednarodna problema, ki nista nujno vezana izključno na pravne postopke, smo si ogledali več možnih rešitev, ki bi zagotovile mir in stabilnost v regiji.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-24 08:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114884</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
