Spremembe socialnega ranga črede ob uvajanju nepoznanega konjaOtorepec Jager, Iris (Avtor) Zupan Šemrov, Manja (Mentor) konjiobnašanje živalietologijasocialni rangNamen diplomskega dela je bil raziskati spremembe socialnega ranga črede, ob uvajanju nepoznanega konja. V raziskavo je bilo vključenih šest konj, ki so bili nastanjeni na isti kmetiji. Formirali smo štiri testne skupine. Štirje konji, ki so bili stari med 8 in 15 let, so predstavljali primarno čredo (testna skupina 1) in bili opazovani 10 dni. Nato smo v primarno čredo dodali nepoznanega konja, kastrata starega 17 let (testna skupina 2) in ga po 10 dneh odstranili, čredi pa dodali kobilo staro 15 let (testna skupina 3) in jo po 10 dneh odstranili. Dodatno vključena konja sta predstavljala nepoznana konja. Primarno čredo smo ponovno opazovali 10 dni na paši (testna skupina 4), z namenom, da preverimo ali se je socialni rang vzpostavil na raven pred mešanjem konj. V 10 dnevnih intervalih smo opazovali dolgotrajne ter kratkotrajne oblike obnašanja. Za izračun socialnega ranga smo uporabili tri metode; metodo po Schlichtingu, Bornemannu in Sambrausu. Rezultati so pokazali, da nobena izmed metod ni popolnoma ustrezala rezultatom opažene hierarhije med izvedbo poizkusa. Metoda, ki se je najbolj približala našim dobljenim rezultatom je bila metoda po Bornemannu in sicer v treh od štirih skupin. Rezultati so pokazali, da je bil socialni rang primarne črede stabilen v času opazovanja, kljub agonističnim interakcijam. To pomeni, da se socialni rang posameznega konja v primarni skupini ni spremenil ob uvedbi nepoznanega konja. Agonistične interakcije so bile po pogostosti najmanj pogoste v primarni čredi v primerjavi z testnima skupinama, ki sta vključevala nepoznanega konja. Agonističnih interakcij je bilo manj med višje rangiranimi konji v primerjavi z nižje rangiranimi. Nepoznani konj, kastrat ali kobila, sta zasedla zadnje mesto v socialni hierarhiji.20202020-03-15 07:15:38Diplomsko delo/naloga114826sl