<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114791"><dc:title>Smrt v igranem slovenskem celovečernem filmu (1991-2018)</dc:title><dc:creator>Nikolič,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>slovenski film</dc:subject><dc:subject>celovečerni film</dc:subject><dc:subject>igrani film</dc:subject><dc:subject>tanatofobija</dc:subject><dc:description>V slovenskem filmu se manifestacije smrti pojavljajo pogosto. V magistrski nalogi o smrti v igranem
celovečernem filmu se je avtorica osredotočila na slovenske celovečerne filme med letoma 1991 in
2018. V raziskavo je zajela približno dve tretjini vseh posnetih igranih celovečernih filmov, med
katerimi so vključeni tudi filmi neodvisne produkcije. Filme je pogledala in jih analizirala ter si
zapisala, kje in na kakšen način se smrt v filmu pojavi, kar je v obliki podrobnega seznama dodala k
prilogam. Glede na najpogostejše manifestacije smrti jih je razdelila na poglavja o samomorih, umorih
in ubojih, naravnih smrtih, smrtih kot posledic nesreč, manifestacijah posmrtnega življenja, percepciji
smrti v komedijah in še druga podpoglavja. V nalogi se ukvarja z načini prikaza smrti v povezavi s
filmskimi izraznimi sredstvi, s scenarijem in družbenopolitično situacijo slovenskega filma in družbe v
omenjenem obdobju. Pogostost smrti primerja s povprečjem državnih statistik, sprašuje pa se tudi o
vzroku fascinacije nad prikazi smrti pri slovenskih filmskih ustvarjalcih.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-11 08:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114791</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
