Prenos podnebnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih zavez v slovensko kmetijsko politikoStrmšek, Klavdija (Avtor) Erjavec, Emil (Mentor) kmetijstvokmetijska politikaokoljevarstvena politikatrajnostni razvojzakonodajaSlovenijaVarstvo okolja se je po sprejetju Amsterdamske pogodbe leta 1997 začelo vključevati v vse sektorske politike, pri čemer Skupna kmetijska politika (SKP) ni izjema. SKP, ki se je v 60. letih prejšnjega stoletja oblikovala predvsem zaradi dohodkovne podpore proizvajalcem, je danes vse bolj podrejena okoljskim zahtevam. V nalogi smo s pregledom primarnih (mednarodni akti, evropska in slovenska zakonodaja ter podzakonski akti) in sekundarnih (strokovni članki, strokovna literatura itd.) virov pridobili podatke o stanju podnebnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih zavez na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, ki zadevajo kmetijstvo. Po posameznih specifičnih področjih obravnave varstva biotske pestrosti, varstva voda, varstva tal in varstva podnebja smo nato iskali interakcijo med pregledano okoljsko in kmetijsko zakonodajo ter se pri tem osredotočali predvsem na ukrepe kmetijske politike v obdobju 2014–2020, ki te zaveze prenašajo. Ugotovili smo, da so zahteve okoljskega prava po področjih konkretno oblikovane, a je njihova implementacija v slovensko kmetijsko politiko različna. Obravnavani ukrepi kmetijske politike so v največji meri zastopani na področju varstva biotske pestrosti, sledita področji varstva tal in voda. Najšibkeje so zastopani ukrepi, ki so namenjeni prilagajanju kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe in blaženju njihovih posledic. Zakonodaja na področju varstva okolja je izredno razvejana in kompleksna, zaradi česar mora biti v prihodnosti za boljšo implementacijo ciljev kmetijske politike glede tal, voda, podnebja in biotske pestrosti medresorsko povezovanje tesnejše.20202020-03-11 07:15:18Magistrsko delo/naloga114788sl