<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114698"><dc:title>Uporaba Fentonove oksidacije za odstranjevanje antibiotikov iz farmacevtskih odpadnih vod</dc:title><dc:creator>Smolnikar,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>amoksicilin</dc:subject><dc:subject>Fentonova oksidacija</dc:subject><dc:subject>levofloksacin</dc:subject><dc:subject>tiamulin.</dc:subject><dc:description>Zaradi velike količine uporabljenih antibiotikov je vse več le-teh prisotnih v odpadnih vodah. Na biološki čistilni napravi jih je nemogoče razgraditi z aktivnim blatom, saj so antibiotiki lahko strupeni ali pa so molekule enostavno preveč kompleksne za biorazgradnjo. Posledica tega je akumulacija, bioakumulacija v organizmih in s tem prenos po prehranjevalni verigi, hkrati pa tudi povečanje odpornosti vse več bakterij. V magistrskem delu smo želeli določiti učinkovitost predčiščenja modelne farmacevtske odpadne vode s Fentonovo oksidacijo za tri antibiotike, in sicer za tiamulin, amoksicilin in levofloksacin, ki se uporabljajo v veterini in humani medicini. Zanimalo nas je, če uporaba Fentonove oksidacije kot predčiščenje na biološki čistilni napravi vpliva na povečanje učinkovitosti celotnega čiščenja farmacevtske odpadne vode. Fentonova oksidacija je eden izmed naprednih oksidacijskih postopkov, ki lahko razgradi antibiotike na manjše oziroma manj kompleksne molekule. Zanimalo nas je optimalno razmerje med katalizatorjem (Fe2+) in oksidantom (H2O2), s predpostavko, da bo učinkovitost čiščenja premosorazmerna z dodatkom oksidanta. Z določanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK) in celotnega (totalnega) organskega ogljika (TOC) smo sledili razgradnji antibiotikov in z oksidacijskim številom stopnji mineralizacije. Na koncu smo ovrednotili biorazgradljivost razgradnih produktov oksidacije in nazadnje določili še njihovo strupenost. Rezultati so pokazali, da predčiščenje s Fentonovo oksidacijo prispeva k povišanju učinkovitosti čiščenja na biološki čistilni napravi. Pri tiamulinu se je biorazgradnja povišala za 8 % pri najvišji dozi oksidanta v primerjavi z začetnim vzorcem, hkrati pa se je zvišala tudi strupenost. Pri amoksicilinu pa se je biorazgradnja povišala za 16 % in pri levofloksacinu za kar 62 % pri najvišji dozi oksidanta. Za razliko od tiamulina pa se je pri obeh ostalih antibiotikih strupenost zmanjšala. Razlika v učinkovitosti čiščenja modelnih odpadnih voda antibiotikov se pokaže pri različnih dozah oksidanta.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-05 12:10:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114698</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
