<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114675"><dc:title>Optimizacija lastnosti biološkega zdravila ipilimumab z uporabo pristopov molekularnega modeliranja</dc:title><dc:creator>Kralj,	Sebastjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Konc,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunej,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biološka zdravila</dc:subject><dc:subject>ipilimumab</dc:subject><dc:subject>molekularno modeliranje</dc:subject><dc:subject>simulacija molekulske dinamike</dc:subject><dc:subject>prosta energija vezanja</dc:subject><dc:description>Melanom je zaradi imunogene narave pogosto obdan z regulatornimi T celicami (Treg), ki na svoji površini izražajo s citotoksičnimi limfoctiti T povezani protein 4 (CTLA-4). Na ta način melanom utiša imunski odziv v svojem mikrookolju. Novejše raziskave, ki obravnavajo mehanizem delovanja imunoterapevtskega protitelesa za melanom ipilimumab, izpostavljajo Treg celice in njihovo smrt kot glavni mehanizem protirakavega delovanja. Pomembno vlogo pri tem ima konstantna (Fc) regija ipilimumaba, ki posreduje citotoksični učinek na celice Treg z vezavo na gama receptorje konstantne regije (FcγR), ki se nahajajo na površini efektorskih celic imunskega sistema. Za doseganje terapevtske učinkovitosti je ključna vezava podtipov FcγRIIa in FcγRIIIa na regijo Fc ipilimumaba. Namen naloge je bil z uporabo molekularnega modeliranja preveriti vpliv mutacije, ki dokazano povzroča boljšo vezavo tega protitelesa na FcγRIIa in FcγRIIIa, kar bi lahko pripomoglo k večji učinkovitosti terapije. Z uporabo homolognega modeliranja smo pridobili model celotnega protitelesa ipilimumab. Afiniteta vezave izbranih FcγR na Fc regijo ipilimumaba je bila ocenjena z uporabo molekularne dinamike s programom CHARMM. Genetsko variabilnost posameznika pri terapiji opisuje farmakogenomika in je pomemben faktor učinkovitosti terapije. Farmakogenomski pogled terapije z zdravilom ipilimumab smo ovrednotili z uporabo strežnika GenProBiS, ki omogoča napoved vezavnih mest in izpis dokumentiranih variacij v vezavnih mestih. Z rezultati nismo potrdili hipoteze večje afinitete vezave FcγRIIIa in FcγRIIa na mutirano Fc regijo ipilimumaba. Opravljeno delo pa prispeva k razumevanju simulacij molekularne dinamike za potencialno izboljšanje farmakoloških lastnosti bioloških zdravil.</dc:description><dc:publisher>[S. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-04 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>