<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114511"><dc:title>Merske lastnosti testa nadzora trupa in povezanost nadzora trupa z izboljšanjem funkcioniranja</dc:title><dc:creator>Jelen,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>trup</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:subject>učinek stropa</dc:subject><dc:description>Uvod: Test nadzora trupa je preprosto merilno orodje za oceno premičnosti v postelji in ravnotežja v sedečem položaju. Namen pregleda literature je bil ugotoviti njegove merske lastnosti pri različnih populacijah pacientov. Metode: Pregledane so bile podatkovne zbirke PubMed, CINAHL in Cochrane. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 17 raziskav. Pri pacientih po možganski kapi in pacientih z živčno-mišičnimi boleznimi je test nadzora trupa srednje do zmerno notranje skladen (α = 0,75–0,86), ima odlično zanesljivost posameznega preiskovalca (ICC = 0,98) in zelo dobro zanesljivost med preiskovalci (ro = 0,76). V devetih raziskavah od desetih je bila potrjena veljavnost konstrukta. V štirih raziskavah so ugotavljali hkratno veljavnost. Z napovednimi modeli, ki vsebujejo test nadzora trupa, je mogoče napovedati ravnotežje, hojo, funkcijsko samostojnost, dolžino bivanja v rehabilitacijski ustanovi in mesto odpusta. Je dobro odziven (ROC = 0,92), vendar se pogosto pojavi učinek stropa. Zaključki: Test nadzora trupa je primeren za uporabo pri ljudeh z nizko stopnjo premičnosti. Zaradi učinka stropa ni priporočen za splošno uporabo. Potrebne so nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2020-03-03 15:36:22</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>114511</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
