Odškodninska odgovornost države za kršitev pravice do sojenja v razumnem rokuŠinkovec, Tina (Avtor) Možina, Damjan (Mentor) InfohipLukendaodškodninska odgovornost državeobjektivni konceptposebna ureditevpravica do sojenja v razumnem rokupravično zadoščenjepredpostavke civilnopravne odškodninske odgovornostipremoženjska škodaustavna določbaKoncept civilnopravne odškodninske odgovornosti je bil v teoriji, kot tudi v praksi, večkrat razdelan in je nenazadnje koncept, s katerim se pravosodni sistem srečuje vsakodnevno. Nekoliko pa od tega koncepta odstopa odškodninska odgovornost države, kot odgovornost subjekta katerega dejavnost je precej kompleksna. Zastavljajo se vprašanja, ali so predpostavke odškodninske odgovornosti posameznika, uveljavljene v splošni civilnopravni sferi, enake predpostavkam, ki morajo biti izpolnjene v primeru odškodninske odgovornosti države. Primarno lahko dejavnost države ločimo na dejanja, ki so oblastne narave (ex iure imperii) in dejanja neoblastne narave, ko država v razmerju do posameznika nastopa kot subjekt civilno pravnega razmerja (ex iure gestionis). Spoznamo, da pravica do povračila škode skladno z 26. členom Ustave varuje pravno zavarovane interese oseb, ki so bile prizadete zaradi opravljanja službe določenega (državnega) organa. Gre za človekovo pravice, ki se od ostalih tovrstnih pravic razlikuje v tem, da ne zagotavlja omejitev poseganja države v posameznika, ampak slednjemu zagotavlja odškodninsko varstvo v primeru, ko je do poseganja prišlo s protipravnim ravnanjem. V domet 26. člena ustavnopravne določbe pa sodijo le situacije, v katerih država nastopa kot oblast nasproti posamezniku (v vertikalnem razmerju). Protipravna ravnanja države zajemajo tako dejanja, kot tudi opustitve, pri čemer ugotovimo, da je država odškodninsko odgovorna tudi, ko ta opusti dolžno skrbnost s tem, ko posamezniku ne zagotovi pravice do sojenja v razumnem roku. V kolikor sodni postopek glede na okoliščine primera (zapletenost zadeve, ravnanje državnih organov, ravnanje oškodovanca, pomen zadeve za stranko) traja nerazumno dolgo, lahko stranka zahteva povrnitev bodisi nepremoženjske bodisi premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja določa, da tako za premoženjsko kot za nepremoženjsko škodo, kot posledico nerazumno dolgega sojenja, država odgovarja objektivno. ZVPSBNO natančneje ureja le odškodninsko odgovornost države za nepremoženjsko škodo, glede povrnitve premoženjske škode pa napotuje na uporabo 26. člena Ustave in določb Obligacijskega zakonika, ob hkratnem upoštevanju meril iz 4. člena ZVPSBNO. Skladno z navedenim lahko vidimo, da tako zakonodajalec kot tudi US in ESČP sojenju v razumnem času dajejo izreden pomen, ta pa se izraža predvsem v odškodninski odgovornosti države, v kolikor pride do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.20202020-02-29 08:00:04Magistrsko delo/naloga114458sl