Struktura nezavednega v budizmu in psihoanaliziKrajnc, Zala (Avtor) Petek, Nina (Mentor) psihoanalizabudizemnezavednoyogācāraālaya-vijñānaDiplomsko delo, naslovljeno Struktura nezavednega v budizmu in psihoanalizi, obravnava pojmovanje koncepta nezavednega v psihoanalizi in budistični filozofski šoli yogācāra, predočena pa je tudi primerjava razumevanja nezavednega v obeh miselnih tokovih. Najprej so predstavljeni koncept nezavednega pri Sigmundu Freudu ter razmerji nezavedno-zavedno-predzavedno, ono-jaz-nadjaz. Drugi del prikazuje zametke doktrine o nezavednem v zgodnji budistični filozofski misli, ki temeljijo na ideji o latentni karmični potencialnosti kot osnovi dispozicij, ki tvorijo trenutno mentalno strukturo posameznika. Diplomsko delo se v nadaljevanju osredotoča na novo budistično koncepcijo uma, ki temelji na distinkciji med zavednimi in nezavednimi procesi v človekovi duševnosti, v budistični filozofski šoli yogācāra, katere središčna doktrina je ālaya-vijñāna, subliminalna osnova zavesti, ki jo vselej spremlja struktura nezavednega. Ālaya-vijñāna kot skladišče zavesti in hkrati nezavednega vsebuje najrazličnejše vtise (sa䡃skāra), izkušnje iz preteklih življenj (vāsanā) in s tem karmične potenciale oziroma semena (bīja), ki ustvarjajo simultano kavzalnost karmičnega procesa, ter latentne elemente, ki skupaj oblikujejo izkušnjo (iluzornega) ega in hkrati ustvarjajo mehanizem, ki omogoča sa䡃sārično kontinuiteto. Ob tem so predstavljene še zavedne in nezavedne manifestacije kot osnova individuacije in empirične eksistence, hkrati pa sta analizirana tudi razmerje med temi manifestacijami ter vloga nezavednega, sestavljenega iz vāsan in sa䡃skār, v razmerju do procesa osvobajanja. Sledi primerjava konceptov v obeh sistemih mislih na osnovi prejšnjih analiz nezavednega.20202020-02-28 07:45:04Diplomsko delo/naloga114430sl