<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114401"><dc:title>Ustavnopravni vidiki načela samoodločbe naroda: preko Slovenije do Katalonije</dc:title><dc:creator>Rožič,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ustavnopravna pravica do samoodločbe</dc:subject><dc:subject>mednarodnopravna pravica do samoodločbe</dc:subject><dc:subject>sanacijska pravica do samoodločbe</dc:subject><dc:subject>pravica do odcepitve</dc:subject><dc:subject>Organizacija združenih narodov</dc:subject><dc:subject>ustavna ureditev Španije</dc:subject><dc:subject>pravica do enostranske odcepitve</dc:subject><dc:subject>avtonomne regije</dc:subject><dc:description>Po načelu samoodločbe imajo ljudstva pravico do suverenosti, ki je razdeljena na notranjo in zunanjo samoodločbo. Notranja samoodločba se kaže v pravici do kulturnega, socialnega in ekonomskega razvoja, medtem ko se zunanja najbolj kaže v pravici do oblikovanja svoje
države in do nastopanja v mednarodnopravnem prostoru kot suveren subjekt.
Teorijo je v mednarodnih dokumentih po koncu druge svetovne vojne začela razvijati OZN, ki je notranjo samoodločbo priznala vsem ljudstvom, medtem ko je zunanjo omejila na kolonialna ljudstva in pri njihovi definiciji ubrala zelo ozko razlago. Druga polovica 20. stoletja je posledično prinesla nastanek ogromnega števila novih držav, zlasti na afriškem in azijskem kontinentu.
Več ali manj se vse centralne vlade soočajo z obstojem skupine ali skupin ljudi, ki imajo drugačne kulturne, jezikovne in socialne značilnosti. Pristop vsake centralne vlade do teh skupin ljudi je različen, vendar je v zadnjih stotih letih možno opaziti, da imajo več posluha za njihove potrebe in priznavanja različnih oblik samoupravljanja. Centralne vlade z njimi sprejemajo mednarodne sporazume, ki se zapišejo v ustavo.
Teorija pozna dva različna modela, ki skušata pojasniti sanacijsko pravico do samoodločbe, to je zunajpravne pravice do odcepitve, ki naj bi popravila nepravično stanje. Naloga vzame pod drobnogled sanacijsko pravico do odcepitve avtorja Allena Buchanana. Buchanan namreč
priznava pravico ljudstvom, ki so grobo zatirani s strani države, odcepitev pa bi predstavljala sanacijo.
Katalonija je že več stoletij del Kraljevine Španije. Po španski ustavi ima status avtonomne regije, na podlagi katere ima določene specifične pravice. Kataloncem je po mednarodnem pravu skoraj nemogoče priznati pravico do zunanje samoodločbe, čemur tudi ni naklonjena španska ustava. Nemiri v zadnjem desetletju nakazujejo, da v Španiji nekaj ni v redu, zato je treba morebitno rešitev poiskati v teorijah, kot je sanacijska pravica do samoodločbe.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-27 07:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
