Predšolski otroci s tveganjem za pojav učnih težav pri matematikiŠuštaršič, Maja (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) učne težave pri matematikiDalj časa trajajoče in izrazite matematične učne težave nam lahko v življenje prinesejo številne ovire. Posamezniki, ki se neuspešno spopadajo z njimi, so zaradi slabše matematične pismenosti in pridruženih sekundarnih motenj kot odrasli pogosto težje zaposljivi, dosegajo nižji dohodek in slabšo kakovost življenja. Enega pomembnih ukrepov na tem področju predstavlja zgodnje odkrivanje tveganja za pojav učnih težav pri matematiki in nudenje takojšnje učinkovite podpore in pomoči. Ob predstavitvi kompleksnosti in raznovrstnosti matematičnih učnih težav sem pomen zgodnjega odkrivanja in obravnave v povezavi s področjem otrok s tveganjem za pojav učnih težav pri matematiki izpostavila tudi v tem magistrskem delu. Proučila sem izsledke raziskav o različnih znakih in dejavnikih tveganja. S poudarkom na predšolskem obdobju sem predstavila kontekst vrtca, pristope in pripomočke za zgodnje odkrivanje predšolskih otrok s tveganjem ter koncept zgodnje obravnave. Kot pristop pri iskanju učinkovitih sistemskih rešitev sem opisala večstopenjski model podpore in pomoči »odziv na obravnavo«. Osnovni namen izvedene raziskave je bil odkriti ključne pogoje, ovire in dejavnike pri delu vzgojiteljev za uspešno in učinkovito odkrivanje ter obravnavo otrok s tveganjem za pojav učnih težav pri matematiki v vrtcu, in ugotoviti, kaj vzgojitelji potrebujejo za izboljšanje tega procesa. Ob tem me je zanimalo, katere znake tveganja za pojav učnih težav pri matematiki so vzgojitelji opazili, ali so ob opažanju znakov tveganja ukrepali in kako, ali se razlikujejo v številu opaženih znakov in načinu ukrepanja, kaj bi potrebovali za uspešnejše odkrivanje ter kaj za učinkovitejšo pomoč. V raziskavi je sodelovalo 92 vzgojiteljev iz različnih slovenskih vrtcev z delovnimi izkušnjami z otroki drugega starostnega obdobja. Z Mann-Whitneyjevim testom in deloma t-testom sem pri vzgojiteljih iskala vplive delovne dobe, izkušenj z otroki s posebnimi potrebami s področja matematike, priljubljenosti matematike in vplive različnih stališč do lastne vloge v procesu odkrivanja na število opaženih različnih znakov tveganja za pojav učnih težav pri matematiki. S testom χ2 sem preverila še razlike v načinu ukrepanja ob opažanju znakov tveganja. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji najpogosteje opažajo znake tveganja pri pomnjenju časovnih zaporedij ter učenju spretnosti štetja. Ob opažanju znakov v veliki večini ukrepajo. Na opažanje znakov tveganja in na način ukrepanja vplivajo predvsem njihove izkušnje. Vzgojitelji z več delovnimi izkušnjami in več izkušnjami z otroki z odločbo o usmeritvi z najizrazitejšimi matematičnimi težavami so v povprečju opazili več različnih znakov tveganja od vzgojiteljev z manj delovnimi izkušnjami in z manj izkušnjami na področju matematičnih posebnih potreb. Prav tako so se omenjene skupine vzgojiteljev razlikovale v načinu ukrepanja. Glede na priljubljenost matematike in stališče do lastne vloge v procesu odkrivanja se razlike med vzgojitelji niso pokazale. Vzgojitelji bi za uspešnejše odkrivanje in učinkovitejšo pomoč otrokom s tveganjem potrebovali predvsem boljše organizacijske pogoje, več specifičnega znanja s področja zgodnjih matematičnih spretnosti in znanj ter konkreten model podpore in pomoči, na katerega bi se lahko naslonili. V zaključku sem na podlagi teh rezultatov in podatkov iz teoretičnega dela zasnovala večstopenjski model podpore in pomoči za otroke s tveganjem za pojav učnih težav pri matematiki, ki bi ga bilo mogoče vpeljati v sistem slovenske vzgoje in izobraževanja. Predstavlja način za spodbujanje zgodnjih matematičnih spretnosti in znanj za vse otroke v vrtcu.20202020-02-27 03:30:57Magistrsko delo/naloga114399sl