<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114371"><dc:title>Metodologije nalivalnih poizkusov v nezasičenem območju vodonosnika</dc:title><dc:creator>Klun,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brenčič,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nalivalni poizkusi</dc:subject><dc:subject>nezasičeno območje</dc:subject><dc:subject>dimenzioniranje vodnjaka</dc:subject><dc:subject>hidrogeologija</dc:subject><dc:subject>Trata pri Škofji Loki</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo obravnavali deset ponikalnih vodnjakov, kjer smo kot testni poligon uporabili območje objekta LTH Trate, ki se nahaja vzhodno od Škofje Loke na Sorškem polju. Izvedli smo deset nalivalnih poizkusov po metodi Hvorsleva in  dva stopenjska nalivalna poizkusa za testiranje nezasičenega območja vodonosnika.
Pri nalivalnih poizkusih po Hvorslevu smo analizirali standardizirane višine dviga in znižanja, kot tudi logaritmirane višine znižanja za izračun koeficienta prepustnosti po Hvorslevu. Najmanjši izračunan koeficient prepustnosti je 1,9*10-7 m/s, največji koeficient prepustnosti pa 1,6*10-5 m/s. 
Izvedli smo dva ločena stopenjska nalivalna poizkusa. Pri prvem izvajanju smo imeli težavo s padanjem tlaka v hidrantnem omrežju in z merjenjem pretoka. Pri drugem stopenjskem nalivalnem poizkusu smo začeli poizkuse z nizkim pretokom, ki smo ga vsako naslednje nalivanje povečali. Pretoke smo merili z vodovodno uro. Vodo smo nalivali v vodnjak do  navidezne stabilizacije, ki smo jo ohranjali določen čas, za tem smo prenehali z nalivanjem in pustili, da gladina vode v vodnjaku pade. Stabilizirane višine naraščajo linearno, z izhodiščem pri neki določeni višini, saj je potreben začetni tlak za generacijo toka vode. Za analize smo uporabili krivuljo dviga in stabilizacije, čez katero smo z nelinearno korelacijo izračunali prilagajočo logistično krivuljo. Izhajali smo iz logistične enačbe in izračunali hitrost in pretok dviga vode v vodnjaku med nalivanjem ter pretok ponikanja. Opazili smo razlike med krivuljami v začetnem delu nalivanja. Iz pretokov infiltracije smo izračunali volumen poniknjene vode, ki smo ga primerjali z izračunanim volumnom sintetičnega hidrograma ekstremnih padavin s povratno dobo dveh let najbližje merilne postaje (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana). S pomočjo ogrinjače na podatke sintetičnega hidrograma smo izračunali pretok ponikanja, iz katerega smo s pomočjo grafa stabiliziranih višin razbrali višino dviga vode pri izračunanem pretoku, kar nam pomaga pri dimenzioniranju ponikovalnega vodnjaka.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-24 09:13:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>