Določanje narastišč in površin prečnih presekov mišic kolka s slik magnetne resonance za model HIPSTRESSMitić, Jovana (Avtor) Kralj-Iglič, Veronika (Mentor) Gošnak Dahmane, Raja (Komentor) Puh, Urška (Komentor) Matjačić, Zlatko (Recenzent) magistrska delafizioterapijakolčni sklepmetoda HIPSTRESSmagnetna resonancamišična narastiščageometrijski parametriUvod: Pri opisu biomehanskega stanja mišično-skeletnega sistema kolčnega sklepa določamo mehanske parametre, kot so sile in tlačne porazdelitve, ki delujejo v sklepu. Za ocenjevanje slednjega so primerni enostavni matematični modeli, kjer je človeško telo oblikovano kot sistem povezanih segmentov, katerih gibanje opravljajo mišice, ki jih povezujejo. Primer takšnih modelov je metoda HIPSTRESS. Namen: Neposredno izmeriti izvore in narastišča ter izračunati površine prečnih presekov mišic kolčnega sklepa, ki so pomembne za računanje porazdelitve rezultantne kolčne sile in za določanje kolčnega tlaka med stojo na eni nogi z metodo HIPSTRESS. Namen je bil tudi neposredno določiti geometrijske parametre s slik magnetne resonance in oceniti napako, ki jo naredimo, če kolčne sile in tlak računamo posredno s ponovnim skaliranjem referenčnih vrednosti glede na kostne strukture. Metode dela: Za merjenje izvorov, narastišč in površin prečnih presekov mišic kolčnega sklepa so bile uporabljene slike magnetne resonance pridobljene retrospektivno. Slikovni podatki so bili posneti v namene preiskovanja zgornjega dela stegnenice 17-letnega dečka, uporabljeni pa so bili podatki z zdrave strani. Koordinate mišičnih točk smo izmerili neposredno s slik magnetne resonance in s ponovnim skaliranjem podatkov validiranega modela HIPSTRESS glede na obliko medenice in zgornjega dela stegnenice. Rezultantno kolčno silo in porazdelitev kolčnega tlaka smo izračunali s tremi matematičnimi modeli metode HIPSTRESS. Rezultati: Ugotovili smo, da validirani model HIPSTRESS preceni vrednost kolčne sile za 16 % in vrh tlaka za 20?%, medtem ko enomišični model preceni silo za 9 % in vrh tlaka za 1 % v primerjavi z modelom HIPSTRESS z magnetno resonanco. Validirani model HIPSTRESS in enomišični model podcenita nagib nastale rezultantne kolčne sile za več kot 30 % in precenita položaj pola tlaka. Validirani model HIPSTRESS je normalizirane biomehanske parametre glede na telesno težo precenil za manj kot 20 % v primerjavi z modelom HIPSTRESS z magnetno resonanco. Ugotovili smo tudi dobro ujemanje med rezultantno kolčno silo in vrhom kontaktnega kolčnega tlaka, ki sta bila izračunana iz obeh modelov HIPSTRESS, ter dobro ujemanje obeh modelov z enomišičnim modelom. Pri tem smo ugotovili, da dodane mišice v modelu HIPSTRESS z magnetno resonanco bistveno ne prispevajo k vrednosti obremenitve kolčnega sklepa. Zaključek: Vsi trije modeli so med seboj primerljivi in se dobro ujemajo v izračunani rezultantni kolčni sili, vrhu kolčnega tlaka in obremenitvi kolčnega sklepa z dodanimi mišicami. V klinični praksi priporočamo model HIPSTRESS z magnetno resonanco za pridobivanje geometrijskih in biomehanskih podatkov, saj omogoča natančnejše izide merjenja, vendar je zaradi porabe časa trenutno uporaben na majhnem številu preiskovancev.[J. Mitić]20202020-02-21 07:46:28Magistrsko delo/naloga114253sl