<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114238"><dc:title>Filtracijske lastnosti morskega mulja z in brez kemijskih dodatkov</dc:title><dc:creator>Mikuletič,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolar,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>morski sediment</dc:subject><dc:subject>apno</dc:subject><dc:subject>železov klorid</dc:subject><dc:subject>filtrabilnost</dc:subject><dc:subject>ravnanje s sedimenti</dc:subject><dc:subject>vlažnost</dc:subject><dc:subject>suha gostota</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>geotehnika</dc:subject><dc:description>Za zagotavljanje varne in konkurenčne plovbe je potrebno stalno vzdrževanje in poglabljanje morskih in kopenskih plovnih poti. Pri tem nastajajo velike količine sedimentov, katerih lastnosti so odvisne od značaja geološkega okolja in antropogenih vplivov. Z okoljskega vidika so izkopani sedimenti lahko onesnaženi tako zaradi pristaniške dejavnosti kot zaradi vplivov industrije, rudarstva in neurejene komunalne infrastrukture v širšem zaledju. V mehanskem smislu je značilnost izkopanih sedimentov visoka vsebnost vode in zaradi tega zelo omejene možnosti rabe v gradbeništvu. 

V magistrskem delu smo najprej pregledali regulativo, ki se dotika ravnanja z vodnimi sedimenti in opise prakse ravnanja v nekateri velikih evropskih lukah, med njimi tudi v Luki Koper. V Luki Koper se sedimenti po izkopu transportirajo na kopno, kjer se v namensko zgrajenih lagunah sušijo in konsolidirajo 3-5 let. Postopek je časovno in prostorsko potraten, zato smo v nalogi raziskali, ali je možno z uporabo kemijskih dodatkov ter ožemanjem pospešiti sedimentacijo in konsolidacijo. Osnovnemu materialu smo dodajali štiri različne kemijske dodatke in opazovali spremembe lastnosti materialov. Raziskovalni del je temeljil na standardnih preiskavah in alternativnih preiskavah, kot sta npr.: preskus sedimentacije v valjih in preskus filtracije skozi kolač (vakuumske filtracije).</dc:description><dc:publisher>[T. Mikuletič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-20 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114238</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
