<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114104"><dc:title>Preučevanje prednosti in slabosti izvedbe kemijskega eksperimentalnega dela v mikro merilu v primerjavi z izvedbo v makro merilu</dc:title><dc:creator>Mele Dužnik,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferk Savec,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:description>V učnem načrtu za kemijo je eksperimentalno delo definirano kot osrednja metoda za usvajanje znanja kemije, pri čemer je poudarek na samostojnem eksperimentalnem delu učencev. V teoretičnem delu magistrskega dela je bila preučena literatura na področju eksperimentalnega dela v makro in mikro izvedbi pri nas in v tujini. Eksperimentalno delo v makro izvedbi se nanaša na raziskovanje, preverjanje pojavov, zakonitosti v natanko določenih in ponovljivih okoliščinah; za izvedbo se uporablja uveljavljene tehnike, postopke, laboratorijsko opremo in reagente, ki omogočajo doseganje učnih ciljev učnega načrta. Eksperimentalno delo v mikro izvedbi se nanaša na raziskovanje in preverjanje pojavov, zakonitosti v natanko določenih in ponovljivih okoliščinah, za izvedbo česar se uporabi majhne količine (merljive v mg in mL) reagentov ter posebno prilagojeno laboratorijsko opremo na način, ki omogoča doseganje učnih ciljev učnega načrta. V magistrskem delu je bila preučevana primerjava makro in mikro izvedbe eksperimentalnega dela v šolskem laboratoriju za doseganje izbranih učnih ciljev učnega načrta. Glavni namen magistrskega dela sta izvedba in ovrednotenje samostojnega eksperimentalnega dela učencev v makro izvedbi v primerjavi z mikro izvedbo z vidika razvijanja eksperimentalnih spretnosti in veščin učencev ter znanja kemije. 
V empiričnem delu magistrskega dela je bila izvedena raziskava na priložnostnem vzorcu osnovnih šol, pri čemer je bilo vključenih 200 učencev iz 14 osnovnih šol. Učenci so bili razdeljeni v kontrolno in eksperimentalno skupino na osnovi njihove uspešnosti na predpreizkusu znanja kemije. Preizkus znanja za ugotavljanje razlik v znanju učencev med kontrolno in eksperimentalno skupino so učenci reševali neposredno po izvedbi pouka ob uporabi eksperimentalnega dela v mikro izvedbi (eksperimentalna skupina) in eksperimentalnega dela v makro izvedbi (kontrolna skupina). Ponovljeni preizkus znanja so učenci reševali štiri tedne po izvedeni intervenciji na šoli. Učenci so poleg tega ovrednotili posamezni izvedbi z vidika rokovanja z laboratorijsko opremo, opazovanja, zapisovanja rezultatov, merjenja količin idr. eksperimentalnega dela v makro in mikro izvedbi s samoevalvacijskim vprašalnikom o izvedbi samostojnega eksperimentalnega dela. 
Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so učenci eksperimentalne skupine statistično pomembno uspešneje reševali preizkus in ponovljeni preizkus znanja v primerjavi z učenci kontrolne skupine. Rezultati vprašalnika o izvedbi učne ure niso pokazali razlik v uspešnosti usvajanja laboratorijskih spretnosti med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine. Tako lahko sklepamo, da je z vidika kakovosti in trajnosti znanja izvedba eksperimentalnega dela v mikro merilu enakovreden pristop za učenje in poučevanje kemije v primerjavi z eksperimentalnim delom v makro izvedbi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-02-15 04:13:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114104</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
