<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114093"><dc:title>Razlike v likovni ustvarjalnosti med spoloma v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Žagar,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Amon,	Bea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalnost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo z izvedeno raziskavo ugotavljali, ali se pri pouku likovne umetnosti pri likovnem izražanju na različnih likovnih področjih, natančneje na področju slikanja, kiparstva in arhitekture, pojavljajo razlike v likovni ustvarjalnosti med učenkami in učenci petega razreda osnovne šole. 
V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili, kaj je ustvarjalnost, vrste ustvarjalnosti, nato pa smo se osredotočili na opredelitev likovne ustvarjalnosti, saj je ključnega pomena v našem magistrskem delu. S pomočjo sheme didaktičnega trikotnika smo opisali, kako posamezni elementi (učitelj, učenec in učna vsebina) vplivajo na pouk likovne umetnosti in na ustvarjalnost. Opredelili smo tudi dejavnike likovne ustvarjalnosti in zapisali nekaj načinov, ki zavirajo oz. spodbujajo likovno ustvarjalnost učencev. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili še štiri različne teorije, ki nam omogočajo razumevanje nastanka razlik med spoloma. 
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni pristop, in sicer smo izvedli akcijsko raziskavo, ki smo jo razčlenili na tri akcijske korake. Spremembe, ki smo jih vnašali, so se nanašale na tri različna področja likovnega ustvarjanja (slikanje, kiparstvo, arhitektura). Vsa opažanja med učno uro na posameznem likovnem področju smo zapisovali v raziskovalni dnevnik. Po vsaki izvedeni učni uri so sledili pregled, analiza, vrednotenje zbranih likovnih izdelkov in dnevniških zapisov. Kriteriji vrednotenja so izhajali iz načina uporabe likovnega jezika, doživljanja likovnega motiva in načina uporabe likovne tehnike. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali, ali obstajajo razlike v likovnem ustvarjanju deklic in dečkov v preučevani skupini. Vzorec je sestavljalo 37 učenk in učencev petih razredov osnovne šole.
Pridobljeni rezultati so pokazali, da se med dečki in deklicami pojavljajo razlike v likovni ustvarjalnosti na različnih področjih likovnega ustvarjanja. Deklice so izkazale večji interes za ustvarjanje na področju slikanja, dečki pa na področju kiparstva. Poleg tega so se deklice vživele v ustvarjanje, če je bil motiv čustven, poetičen, ravno nasprotno so se dečki lažje vživeli v ustvarjanje, če je bil motiv tehnične narave. Opazili smo, da so deklice pri ustvarjanju uporabile več raznolikih elementov pri slikanju, dečki pa na področju kiparstva. Tako so deklice pri likovnem izražanju v večini izbirale in uporabljale tople barve (najpogosteje so izbrale rdečo), dečki pa hladne (najpogosteje so izbrali modro). Ugotovili smo, da so dečki izkazovali originalne rešitve likovne naloge na področju kiparstva in arhitekture, deklice pa na področju slikanja. Zaznali smo tudi, da so deklice na področju slikanja in kiparstva pokazale boljše motorične spretnosti, več natančnosti, samostojnosti pri delu z likovnim materialom kot dečki. V povprečju so deklice dosegle višje končne rezultate na slikarskem likovnem področju, dečki na kiparskem, medtem ko so na arhitekturnem likovnem področju dečki in deklice dosegali podobne rezultate.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-14 03:24:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
