<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114072"><dc:title>Časenje časovnosti od Husserla do Heideggra</dc:title><dc:creator>Bergant,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lozar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Husserl</dc:subject><dc:subject>Heidegger</dc:subject><dc:subject>čas</dc:subject><dc:subject>časovnost</dc:subject><dc:subject>časovna zavest.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu bom raziskovala razvoj koncepta časovnosti pri Husserlu, Heideggru in deloma tudi drugih filozofih. Osredotočila se bom na fenomenološki čas in Husserlova predavanja, ki analizirajo naše subjektivno izkustvo časa in trajanja, ter Heideggrovo razgrnitev časovnosti skozi strukturo skrbi v Biti in času. Zagovarjala bom idejo, da je navsezadnje izvor Heideggrovih najbolj markantnih in pomembnih idej prav v Husserlu, natančneje v njegovih predavanjih O fenomenologiji notranjega zavedanja časa. Drugi ključni vplivi na Heideggrovo misel so tudi Aristotelova pojma κίνησις in Χρόνος, Avguštinov izmuzljivi tempus, pojem intuitivnega apriornega časa pri Kantu in še bi lahko naštevala. A naj na tem mestu zadostuje omejitev na eno drzno misel: da se začetki Heideggrovega koncepta časa in biti stekajo v Husserlovih predavanjih.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-12 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114072</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>