Zaupanje, pripadnost, zadovoljstvo in reševanje konfliktov v partnerskem odnosu pri osebah z izkušnjo ločitve staršev v otroštvuLikar, Sandra (Avtor) Repič Slavič, Tanja (Mentor) ločitev starševfaze ločitveposledice ločitve starševzaupanje partnerjupripadnost partnerskemu odnosunačini reševanja konfliktovzadovoljstvo v partnerskem odnosu.Avtorica v magistrskem delu raziskuje, kako lahko ločitev staršev zaznamuje posameznikovo življenje, še posebej pa njegove odnose s pomembnimi drugimi. Teoretični del začne z opredelitvijo pojma ločitve, nato pa predstavi ločitev kot proces, v katerem vsaka faza prinaša svoje izzive oziroma naloge. V nadaljevanju pa se avtorica posveti predvsem otrokom in njihovemu doživljanju ločitve staršev ter pripravi bogat pregled kratkotrajnih in dolgotrajnih posledic, s katerimi se ti otroci lahko v življenju srečujejo. Posebno pozornost tu nameni posledicam, ki jih ima ločitev staršev za odrasle intimne odnose. V drugi polovici teoretičnega dela pa avtorica pripravi pregled spoznanj domače ter tuje literature o treh komponentah partnerskega odnosa (zaupanju, pripadnosti ter reševanju konfliktov), ki so ključne za ohranjanje in stabilnost partnerskega odnosa. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 392 udeležencev, med katerimi je bilo 59 moških ter 333 žensk, starih med 17 ter 66 let, ki so poročeni ali so v resni partnerski zvezi (oziroma so imeli izkušnjo le-te v nedavni preteklosti). Med njimi je bilo 61 udeležencev, ki so imeli izkušnjo ločitve staršev, ter 331 udeležencev, ki prihajajo iz »celih« družin in takšne izkušnje niso imeli. Rezultati raziskave so pokazali, da se med osebami z izkušnjo ločitve staršev in osebami brez takšne izkušnje sicer pojavljajo razlike v zaupanju in pripadnosti partnerju oziroma partnerskemu odnosu ter v zadovoljstvu s partnerskim odnosom, pri čemer so osebe z izkušnjo ločitve staršev izražale nižjo stopnjo zaupanja in pripadnosti partnerskemu odnosu ter nižje zadovoljstvo s partnerskim odnosom, kot pa posamezniki brez takšne izkušnje, vendar ti rezultati niso bili statistično pomembni. Podobno so se med skupinama nakazale tudi določene razlike v načinih reševanja konfliktov, vendar tudi tu rezultati niso dosegli statistične pomembnosti. Izjemo predstavlja zgolj stil reševanja konfliktov z odmikom, kjer smo med skupinama lahko potrdili statistično pomembno razliko. Rezultati so tu presenetljivo pokazali, da so osebe z izkušnjo ločitve staršev pogosteje reševale konflikte z odmikom, kot pa posamezniki brez takšne izkušnje. Pri preverjanju razlik med moškimi in ženskami z izkušnjo ločitve staršev pa smo ugotovili, da se določene razlike v zaupanju, pripadnosti, načinu reševanja konfliktov in zadovoljstvu med spoloma sicer nakazujejo, vendar tudi teh razlik nismo uspeli statistično potrditi.[S. Likar]20202020-02-12 07:35:03Magistrsko delo/naloga114069sl