<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=114"><dc:title>Preprečevanje obarvanja bukovine pri postopku sušenja</dc:title><dc:creator>Kren,	Marjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>evropska bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica L.</dc:subject><dc:subject>sušenje lesa</dc:subject><dc:subject>kakovost sušenja</dc:subject><dc:subject>obarvanje</dc:subject><dc:description>Veliko krčenje bukovine je pogost vzrok nastalim razpokam in razvrednotenju lesa v postopku sušenja. Vse pogosteje se pojavlja nezaželeno obarvanje lesa. V realnih industrijskih pogojih smo na 7 šaržah preverili vpliv modificiranih sušilnih programov in tehnologije na kakovost osušenega lesa z vidika mehanskih poškodb in obarvanja. Prisotnost mehanskih sušilnih napak je bila v povprečju vseh šarž približno 7 %, kar je primerljivo s sušenjem s standardimi programi; obarvanje pa se je zmanjšalo v povprečju iz 20 % na 5 %. Najboljše rezultate smo dosegli s hitrim sušenjem svežega lesa pri nizkih temperaturah. Na hitrost in enakomernost sušenja smo vplivali tudi s pravilno pripravo zložajev in ustreznim polnjenjem sušilnih komor. Elementi so se sušili hitreje, manj obarvali in razpokali. S povečanjem površine izhlapevanja na žaganih elementih smo dosegli do 40 % višje sušilne hitrosti ob primerjavi kakovosti sušenja.</dc:description><dc:publisher>[M. Kren]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>114</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
